Dedinja Bornovih gozdov v Tržiču Elizabeta Ortner je bila povsem razsodna in dobrega psihičnega zdravja, ko je podpisovala pogodbo, zaradi katere je ostala brez velikega dela gozdov in možnosti odločanja v družbi Born, ki jih je upravljalo. K podpisu jo je spodbudilo globoko zaupanje, ki ga je gojila do upravljalca gozdov v družbi Born Martina Šetinca, je na včerajšnjem zaslišanju na kranjskem okrožnem sodišču poudarila izvedenka psihiatrične stroke Martina Žmuc Tomori. Odvetnik Ortnerjeve Bojan Grubar namreč vodstvu in lastnikom družbe Born očita, da so izrabili njeno zaupanje in si prisvojili del gozdov, zato v zasebni tožbi zahteva razveljavitev spornih pogodb ali 4,5 milijona evrov odškodnine. O tem bo sodišče odločilo še letos, je napovedal sodnik Aleksander Urankar in sojenje zaključil.
400 tisočakov za 4,5-milijonske gozdove
Po več kot desetletnem postopku denacionalizacije premoženja barona Karla Borna, kamor so spadali gozdovi, tovarne, elektrarne, so gozdove leta 2007 v last dobile sestre Elizabeta Ortner, Marija Peič Born in danes že pokojna Renata Schlosser. 3600 hektarjev vrnjenih gozdov je upravljala Elizabeta Ortner, pri tem pa ji je izdatno pomagal Martin Šetinc. Ortnerjeva je imela v družbi Born skoraj 80-odstotni delež in stvarni vložek 700 hektarjev gozdov, a leta 2009 sta lastništvo prevzela Martin Šetinc in podjetje Tari v lasti Tatjane in Riharda Jerebica, Ortnerjeva pa je z dobrim 19-odstotnim deležem ostala tudi brez pravice odločanja v podjetju.
Šetinc naj bi Ortnerjevo preslepil tako, da je izkoristil njeno navezanost nase, njeno visoko starost in prve znake demence. Za večinski delež v podjetju ji je plačal le dobrih 400 tisočakov. Gozdovi, ki jih je s tem pridobil, naj bi bili vredni 4,5 milijona evrov, s sečnjo v gozdovih pa naj bi se podjetje okoristilo še za skoraj dva milijona.
V zdravstvenem kartonu ni sledov o demenci
Odvetnik Ortnerjeve Bojan Grubar je prek prič želel dokazati, da je bila Ortnerjeva med podpisom pogodbe že nekoliko dementna in je zato ter zaradi neverjetne navezanosti popustila Šetincu in mu za mali denar prepustila gozdove in podjetje, iz katerega jo je nato izrinil. A izvedenka psihiatrične stroke Martina Žmuc Tomori je včeraj zatrdila, da pred in med sklenitvijo spornega posla zdravstvena dokumentacija Ortnerjeve tovrstnih težav ne dokazuje.
Tudi lahkomiselnosti Ortnerjevi med spornim poslom ne bi mogli pripisati, je poudarila Žmuc-Tomorijeva. Bila je zaupljiva. Ta lastnost je bila vselej zelo visoko med vrednotami 90-letnice. Ker se na gozdove in na podjetništvo ni spoznala, je posle povsem prepustila Šetincu. Kadar se je iz tujine, kjer živi, odpravila v Slovenijo, je z njim po navedbah Grubarja tudi redno obedovala, imel je dostop do njenih bančnih računov in ključe njenega tukajšnjega stanovanja. Vse to je temeljilo na zaupanju, je poudarila izvedenka, ki je zavrgla namigovanja o osebnostni odvisnosti dedinje od njenega pomočnika.
Da so Ortnerjevo morda opeharili, je ugotovila sama ob pomoči svojih potomcev. Sodnik Urankar je zadevo že skušal rešiti s poravnavo, a brez uspeha.
