V mesecu dni se bodo zvrstili (vsaj) trije pomembni sestanki predstavnikov EU, ki bodo lahko odločilni za nadaljnjo podobo schengenskega prostora in Evropske unije. Prvi je jutrišnje srečanje notranjih ministrov držav EU v Bruslju, drugi je vrh EU-Turčija, ki bo predvidoma konec novembra, tretji pa vrh evropskih voditeljev sredi prihodnjega meseca.

Notranji ministri držav EU bodo na jutrišnjem srečanju razpravljali o sprejetju novih protiterorističnih ukrepov po napadih v Parizu. Ob napovedanem zavzemanju za večje zbiranje in izmenjavo podatkov o letalskih potnikih tudi na letih znotraj Evropske unije ter otežitvi dostopa do strelnega orožja se bo nadaljevala tudi razprava o nadzoru na schengenskih mejah.

Francija lahko uvede nadzor zgolj na svojih mejah

Medtem ko se poskusi podelitve večjih pristojnosti varnostnoobveščevalnim službam pojavljajo po vsakem terorističnem napadu, je za prihodnjo politično podobo Evropske unije precej pomembnejša razprava o schengnu. V zadnjih dneh se pojavljajo informacije, da bi utegnila Francija že na jutrišnjem zasedanju notranjih ministrov predlagati začasno zamrznitev schengna oziroma ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah schengenskega območja.

Vendar pa naši sogovorniki iz vladnih vrst menijo, da Francija lahko začasno uvede nadzor na svojih notranjih mejah, ne more pa tega pričakovati od drugih držav članic. Francoski predsednik François Hollande je pri poskusih povrnitve varnosti francoskim državljanom tudi pod velikim pritiskom skrajne desnice. Vodja Nacionalne fronte Marine Le Pen je denimo schengensko območje prostega pretoka ljudi in blaga označila kot norost in se zavzela za ponovno uvedbo nadzora na nacionalnih mejah.

Za Grčijo polletni suspenz?

Naši sogovorniki kakšnih odločilnih dogovorov na jutrišnjem sestanku ne pričakujejo. Precej večjo prelomnost pripisujejo vrhu EU-Turčija. Dogovor s Turčijo o zajezitvi migrantskega vala naj bi bil namreč izredno pomemben tudi za nadaljnji položaj nemške kanclerke Angele Merkel, ki je zaradi politike relativno odprtih vrat do beguncev v lastni koaliciji pod vse večjimi pritiski.

Po nekaterih informacijah bi stare države članice morda utegnile na tem vrhu predlagati tudi začasno – predvidoma polletno – izključitev Grčije iz schengenskega območja. Če bi do takšne odločitve prišlo, bi Slovenija še odločneje občutila pritisk za temeljitejšo zaščito meje s Hrvaško. Morda bi se dodatno okrepila razmišljanja o temeljitejšem preoblikovanju schengenskega prostora, v katerega je trenutno vključenih 22 držav članic EU in štiri nečlanice (Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein).

Stare države članice EU naj bi po naših informacijah namreč že razpravljale o tej možnosti. To potrjuje tudi včerajšnje razkritje, da nizozemska vlada s partnericami razpravlja o morebitni vzpostavitvi mini schengna, v katerem bi veljala strožja pravila nad nadzorom zunanjih meja območja, v katerega bi bile vključene še Belgija, Luksemburg, Nemčija in Avstrija.

Uvod v politično preoblikovanje EU

Ta koncentrični krog novega schengna bi utegnil predstavljati tudi jedro političnega preoblikovanja v Evropsko unijo »dveh hitrosti«, kar bi pomenilo konec integracije, kakršno poznamo danes. Čeprav uvedba prostega pretoka blaga in ljudi ne sodi med prve temeljne sporazume Evropske unije – schengenski dogovor je bil namreč sprejet leta 1985, šele deset let pozneje pa se je začel izvajati –, je schengen postal neodtujljivi del delovanja Evropske unije.

Vzpostavljanje različnih jeder držav, kjer bi veljal nov mejni režim prostega pretoka blaga in ljudi, bi namreč predstavljal nezaupanje določene skupine držav do tistih držav članic, ki bi ostale zunaj novega območja. Z novim jedrom schengna II bi se začela oblikovati politična avantgarda držav, ki bi določale prihodnjo politiko Evropske unije.

Preusmeritev toka skozi Albanijo

Naši sogovorniki iz koalicijskih vrst upajo, da Slovenija iz schengna ne bo izločena, kar utemeljujejo z njenim dozdajšnjim skrbnim varovanjem meje s Hrvaško. Pa tudi s pričakovanji, da bo migrantski tok zaradi bližajoče se zime našel novo pot in bo pritisk na slovenski del zunanje schengenske meje bistveno zmanjšan.

Obstajajo namreč informacije, da naj bi se migrantski tok z Balkana preusmeril na Albanijo, od koder bi begunci čez Otrantsko ožino pluli do Italije. Na najožji točki je ta morska pot dolga 72 kilometrov, kar je 50 kilometrov manj od precej nevarnejše sredozemske begunske poti od afriških obal do italijanske Lampeduse.

Italijanske oblasti se po naših informacijah na morebitno preusmeritev migrantskega toka že pripravljajo. Če bo do nje prišlo, naj bi načrtovale vračanje migrantov, ki ne bi bili upravičeni do mednarodne zaščite.