Potem ko je še drugi policijski sindikat napovedal priključitev stavki, ki naj bi se začela 18. novembra, je postalo jasno, da policisti mislijo resno. Predsednik vlade Miro Cerar je to namero zaradi begunske situacije ocenil za »nekoliko neprimerno«, drugi člani vlade so policiste obtožili celo izkoriščanja begunske krize. Predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS) Radivoj Uroševič nam je v telefonskem pogovoru pojasnil, da bo begunska kriza stavko kvečjemu ovirala.
Lahko bi upočasnili registracijo
Logika sindikatov je preprosta. S stavko želijo vlado prisiliti k povišanju plač, kar je obljubila že leta 2010 in potem še 2012. Vlado lahko pri tem najbolj zaboli manj strogo pisanje kazni, kar bi povzročilo luknjo v proračunu. Ker je veliko uniformiranih policistov premeščenih v nastanitvene centre in na meje, pa jih bo manj lahko udeleženih v stavkovnih aktivnostih. Zagotavljanje varnosti mora biti namreč tudi v primeru stavke neovirano.
Po naših podatkih bi stavkajoči policisti lahko upočasnili tudi registracijo beguncev in njihov »transport«, vendar je vprašanje, ali bodo pripravljeni odigrati na to karto, saj bi v primeru gneče beguncev pred mejnimi prehodi in v nastanitvenih centrih lahko izgubili precejšnjo naklonjenost javnosti.
Predsednik PSS nam je pojasnil, da bodo stavkovne aktivnosti prilagodili stanju. »Stavko smo napovedali vladi, ne državljanom,« poudarja Uroševič in dodaja: »Varnost državljanov bomo v vsakem primeru zagotovili.« To pričakuje tudi notranja ministrica Vesna Györkos Žnidar, ki zahteve policistov ocenjuje kot povsem legitimne.
Razlika med 90 in 30 milijoni
S prvim januarjem 2016 se izteka rok dogovora med vlado in policijskimi sindikati iz leta 2012, po katerem naj bi plače policistom dvignili za 26 do 35 odstotkov, policija pa lahko po proračunski shemi v prihodnjih dveh letih računa na finančni injekciji v višini 37 (prihodnje leto) in 30 milijonov evrov (leta 2017).
Plače policistov pa niso edina težava. Soočajo se tudi z zastarelo opremo in voznim parkom, zato nas je zanimalo, kako si sindikati predstavljajo porazdelitev dodatnih sredstev. »Od vlade pričakujemo, da nam predstavijo rešitve. Ne bomo jih iskali mi,« je jasen Uroševič, ki izpostavlja izračun ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, da bi zgolj za zahtevani dvig plač potrebovali 90 milijonov evrov.
Že osnovnošolska matematika torej pokaže na velik prepad med 30 oziroma 37 in 90 milijoni evrov. Policija pa ob tem pričakuje tudi posodobitev opreme. Podrobnosti o načrtovanih nakupih niso znane, so nam pa na generalni policijski upravi pred nekaj tedni pojasnili, da načrtujejo tudi nakup tako imenovanih telesnih kamer, s katerimi bi policisti snemali postopke. Glavnina dodatnih sredstev naj bi sicer šla za posodobitev voznega parka, saj so policijski avtomobili v povprečju stari osem let in imajo na števcu po 200.000 kilometrov in več.
