Vlada bo na današnji seji obravnavala vse možne ukrepe, ki jih bo še treba sprejeti, če zaveze nedeljskega mini vrha EU-Balkan za reševanje begunske krize ne bodo izpolnjene, je po včerajšnji seji sveta za nacionalno varnost napovedal premier Miro Cerar. Kot je dejal, je pripravljen storiti vse, da zavarujejo slovenske interese, red in mir, premoženje in varnost ljudi, morajo pa hkrati z begunci ravnati humano.
O tem, katere ukrepe bo vlada danes obravnavala, Cerar ni bil ravno gostobeseden. V svojem nastopu je sicer nekajkrat omenil možnost postavljanja tehničnih ovir na meji s Hrvaško, pri čemer je tokrat uporabil tudi besedo ograja. Kot je poudaril, so scenariji s tehničnimi ovirami že dlje časa pripravljeni. »Slovenija si ne želi zidov med evropskimi državami, toda če bo v to prisiljena, je pripravljena že jutri začeti postavljati ustrezne ovire na meji s Hrvaško.«
»Zamrznjene« spremembe zakona o obrambi
V evropskih medijih so se pojavili tudi namigi, da bi Slovenija utegnila Evropsko unijo zaprositi za aktivacijo solidarnostne klavzule iz lizbonske pogodbe, na osnovi katere bi v našo državo poslali tuje vojaške sile. Kot so nam potrdili v evropski komisiji, Slovenija za aktivacijo te klavzule doslej ni zaprosila, prav tako te možnosti doslej še ni uporabila nobena država članica. Aktivacija te klavzule je mogoča, če je posamezna država žrtev terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek. Unija lahko uporabi vsa razpoložljiva sredstva, vključno z vojaškimi sredstvi, da na ozemlju držav članic prepreči teroristična dejanja ali pomaga v primerih naravnih nesreč oziroma nesreč, ki jih je povzročil človek.
Premier Cerar je včeraj kot prvo izpostavil policijsko okrepitev iz drugih evropskih držav (gre za 400 policistov), za katero so se dogovorili na bruseljskem vrhu. Če bo policija potrebovala dodatno logistično podporo, jo bodo najprej zagotavljali z dodatnim angažiranjem Slovenske vojske. »Če bo treba to podporo vojske okrepiti, smo odprti tudi za sodelovanje v okviru Nata ali drugih držav. Vendar ne bo šlo za kakršno koli agresivno ali bojno delovanje vojske, temveč zgolj za logistično podporo, ki jo lahko vojska z določenimi posebej usposobljenimi enotami zelo učinkovito zagotavlja,« je poudaril Cerar.
Iskre med Nemčijo in Avstrijo
Na slovensko odločanje o nadaljnjih ukrepih očitno vpliva vse bolj napeto dogajanje v nemški notranji politiki in iskre med nemškimi in avstrijskimi oblastmi. Nemški kanclerki Angeli Merkel zaradi njene relativno odprte politike do beguncev grozi razkol v stranki CDU/CSU. Tretjina poslancev od nje zahteva gradnjo žičnate ograje na meji z Avstrijo. Najbolj goreč kritik Merklove je že več mesecev šef CSU Horst Seehofer, ki zdaj od kanclerke zahteva, da do nedelje upočasni tok beguncev iz Avstrije, sicer bo primoran razmisliti o drugih ukrepih, ki pa jih ni opredelil. Merklova, Seehofer in drugi visoki vladni predstavniki naj bi v nedeljo na posebnem sestanku razpravljali o begunski krizi.
Zaradi vse večjega dotoka beguncev je avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl - Leitner napovedala gradnjo pregrad na avstrijski meji. Ograje ne nameravajo povleči po vsej meji s Slovenijo, temveč zgolj na posameznih delih – predvidoma na obeh vstopnih točkah, kjer migranti prehajajo v Avstrijo – torej v Špilju in Gornji Radgoni. Z nekaj kilometri ograje in pregrad naj bi preprečili nekontrolirane (ilegalne) prestope meje, do katerih bi lahko prišlo, če bi begunci ponovno predrli ograde sprejemnih centrov na slovenski strani in se na lastno pest podali v Avstrijo.
Aleš Gaube, Meta Roglič
