Čeprav je nemška vlada francoski zagotovila, da bo Franciji pri boju proti Islamski državi pomagala po svojih močeh, je zelo malo možnosti za to, da bi se Nemčija na poziv Francije v skladu z lizbonsko pogodbo odzvala z vojaško udeležbo v Siriji.
»Pričakovati je mogoče, da bo Nemčija izjemno zadržana. Vojaškega posredovanja v Siriji si trenutno ne morem predstavljati, bi pa lahko Nemčija povečala vojaško prisotnost v Iraku, kjer uri kurdske pešmerge, in v Maliju ter tako razbremenila francosko vojsko,« je za Dnevnik ocenil direktor inštituta za mirovne študije in varnostno politiko hamburške univerze Michael Brzoska. Čudi ga sicer, da Francija za pomoč ni prosila Nata, a očitno želi Francija pomoč izpogajati z vsako državo posebej. Glede učinkovitosti vojaški napadov na IS Brzoska opozarja, da bodo napadi teroristično ogroženost Evrope še povečali: »Vedeti morate, da IS vojaško ni močan in ga je v tem smislu mogoče relativno hitro premagati. Problem je, da bo znova spremenil taktiko, tako kot jo je s terorističnim napadom v Parizu.« V Siriji bo, pravi, slej ko prej treba nastopiti s politično koalicijo, a za to bi se morale najprej poenotiti zunanje sile, ki bi morale najti tudi podporo različnih skupin v Siriji, kar pa bo zaradi državljanske vojne izjemno zapleteno.
Razmišljanja o omejitvah
Drugo pomembno vprašanje, s katerim se (še vedno) ubada nemška koalicija, je redefiniranje begunske politike. Čeprav je Horst Seehofer, vodja CSU, ki je sestrska stranka vladajočega CDU, v luči pariških napadov podprl kanclerko Angelo Merkel in se distanciral od kakršnega koli izrabljanja pariške situacije v razpravi o begunski politiki, je mogoče zaznati nove premike. Razpravlja se o kontingentih oziroma omejitvah števila beguncev, ki jih Nemčija lahko sprejme. Brzoska opozarja, da je to le eden od predlogov in da dogovora v koaliciji še ni. Ker so, kot kaže, samomorilske napade v Parizu izvedli v Evropi živeči muslimani, je v ospredje razprav v Nemčiji ponovno stopilo vprašanje, kaj mlade muslimane vodi v radikalizacijo. Za muslimansko skupnost v Nemčiji so napadi v Parizu izjemno boleči in problematični. Ne zgolj zaradi pričakovanih negativnih učinkov na begunsko politiko, ki bo očitno tudi v Nemčiji spremenjena, ampak tudi zato, ker je v minulih letih v vrste Islamske države iz Nemčije odšlo okoli 400 mladih. Proti radikalizaciji mladih muslimanov se v Nemčiji borijo na številne načine, tudi s svetovalnicami, a uspeh je različen. Nanje se največkrat obračajo starši, ki pa padec otrok v roke skrajnežev opazijo prepozno.
»Radikalizacija mladih muslimanov v Evropi je posledica razširjenega občutka, da jih avtoritete večinskega prebivalstva in celo njihove družine ne razumejo in da so marginalizirani. Skupine skrajnežev jim ponujajo preproste in jasne odgovore ter jasno delitev na dobro in pravilno ter slabo in prekleto. Teh odgovorov naša kompleksna družba nima,« je za Dnevnik komentiral Mohammed Khallouk, vodilni predstavnik združenja islamsko-nemških društev v Frankfurtu. Khallouk poudarja, da lahko mladim pomagajo s pomočjo pedagoško izobraženih zaupnikov, ki jim bodo znali pokazati, da imajo perspektivo tudi v evropski družbi in da jih ta družba sprejema kot muslimane.
Hkrati jim je treba prek povezanosti z mošejami in imami ponuditi tisto sliko islama, ki vključuje odgovornost za vso družbo in ki se ne ograjuje od nje. »Tisti, ki si ne želijo sožitja med muslimani in nemuslimani, poskušajo dogodke, kot so pariški, izkoristiti za protimuslimansko propagando, tudi proti beguncem, ki večinoma izvirajo iz muslimanske kulture,« opozarja Khallouk. Strah muslimanske skupnosti, da bo morija v Parizu povzročila radikalizacijo, ni brez osnove. Javnomnenjske raziskave po pariških napadih so pokazale, da se je desna populistična stranka Alternativa za Nemčijo (AFD) z 10,5 odstotka zavihtela na tretje mesto, takoj za CDU/CSU, ki vodi s 35 odstotki, in SPD s 23,5 odstotka anketirancev.
