Prihajajoče spremembe upravljanja državnih gozdov skrbijo podjetnika Mirka Katalenića, ki je pred leti center za predelavo lesa ter proizvodnjo pohištva in lesnih peletov odprl v Bosni, saj v Sloveniji ni mogel dobiti dolgoročne pogodbe za dobavo surovine. Zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki je v obravnavi v državnem zboru in na podlagi katerega naj bi politiki ustanovili novo državno gozdarsko podjetje, je po njegovem mnenju premalo premišljen. Koncesijske pogodbe za delo v državnih gozdovih potečejo že sredi prihodnjega leta, zato Katalenić ugotavlja, da je državno podjetje, ki naj bi takrat prevzelo skrb za dela v državnih gozdovih in samo prodajalo les iz njih, zaradi velike časovne stiske zdaj očitno nuja. »Upam, da bodo poslanke in poslanci premogli toliko modrosti in bodo z amandmaji zakrpali velike luknje in pasti, ki jih prinaša predlog zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi,« poziva Katalenić.
Dobra volja ni dovolj
Ocenjuje, da je ustanavljanje novega državnega gozdarskega podjetja velik eksperiment, ki se ga vlada sicer loteva z dobro voljo, a to po njegovem mnenju ni dovolj. »Pred sprejetjem zakona in ustanovitvijo podjetja bi morali natančno vedeti, kaj se bo dogajalo na začetku, kaj v prehodnem obdobju in kaj dolgoročno. Poslovni načrt bi moral predvideti vse to in še več, a bodo poslanci zakon očitno sprejeli brez tega ključnega dokumenta,« ugotavlja Katalenić. Na vprašanje, koliko zaposlenih bo potrebovala nova državna gozdarska družba, pa odgovarja: »Odvisno, kaj bo delala – tega pa ne vemo. Z dvesto zaposlenimi, kolikor jih napoveduje državnih sekretar za gozdarstvo Miha Marenče, vsega, kar zdaj počno koncesionarji, nova družba ne bo mogla opraviti.«
Katalenić tudi dvomi, da bo lahko podjetje Slovenski državni gozdovi, d. o. o., les iz državnih gozdov prednostno zagotavljalo domači lesni industriji, kot obljubljajo politiki. »Tega zagotovila ne vidim, saj to prek državnega podjetja v predlagani obliki preprosto ni mogoče. In kaj se bo posledično zgodilo? Avstrijcem, ki so veliko bolj konkurenčni kot mi, bomo les iz državnih gozdov ponudili na enem mestu, tako rekoč v izložbi. Trije eminentni slovenski pravniki so v pisnem mnenju opozorili, da zaradi enotnega evropskega trga to podjetje, ker bo v stoodstotni lasti države, pri dobavi lesa ne bo smelo favorizirati domače industrije. Če bi bila država le manjšinska lastnica, pa takih težav ne bi bilo,« je prepričan naš sogovornik, ki se je med pripravo zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi neuspešno zavzemal za ustanovitev podjetja na podlagi javno-zasebnega partnerstva (JZP).
Bomo les iz državnih gozdov vozili s konjsko vprego?
»V primeru JZP bi bila država sicer manjšinska lastnica, bi pa lahko imela nadzor nad prodajo lesa in bi tako lahko 'favorizirala' domačo industrijo,« ocenjuje Katalenić. Dodaja, da je v model JZP z amandmaji še mogoče preiti, in sicer tako, da bi državno podjetje sicer ustanovili, vendar bi v zakonu predvideli, da bi lahko vstopalo v JZP tako pri spravilu in sečnji kot morebiti tudi v povezavi z lesnopredelovalno industrijo. »Na tak način ne bi zapravili vsega dosedanjega vloženega dela, truda in časa v pripravo zakona. Državi v tak model ne bi bilo treba vlagati silnih milijonov, tveganja pa bi omejili na najmanjšo možno mero. Poleg prihodkov na ravni dosedanjih koncesnin, ki bi jih državno podjetje plačevalo v državno blagajno, bi bila država deležna tudi dobičkov iz JZP,« pojasnjuje Katalenić. Skrbi ga tudi to, da bo državno podjetje dela v državnih gozdovih oddajalo prek javnih razpisov. »Ti postopki so zelo zamudni, pojavilo se bo tudi veliko nelojalne konkurence. Manjši podjetnik, ki ima traktor in pet zaposlenih, bo za to, da bo preživel eno leto, pripravljen delo opraviti pod ceno, toda na dolgi rok to ni zgodba. V Srbiji in na Hrvaškem imamo primere, ko les iz državnih gozdov odvažajo skoraj praviloma s konji. V takšnih okoliščinah se bo tudi kakovost del v slovenskih državnih gozdovih najverjetneje poslabšala,« napoveduje Mirko Katalenić.
