Vlada je včeraj sprejela predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, ki bo podlaga za ustanovitev še ene gozdarske institucije – Slovenski državni gozdovi, d. o. o. Toda to je storila v maniri neodgovornega gospodarja, saj gospodarsko družbo, ki bo upravljala premoženje, vredno dobro milijardo evrov, ustanavlja brez vseh ključnih dokumentov, celo brez organizacijske strukture in poslovnega načrta, čeprav je kmetijsko ministrstvo v izhodišča za pripravo zakona februarja letos zapisalo, da bodo hkrati z zakonom pripravili tudi začasni poslovni načrt za prvi dve leti poslovanja družbe, ki sta ključni za njen nadaljnji razvoj.
Novost: krediti s poroštvom
Kmetijsko ministrstvo kot pripravljalec zakona je njegovo sprejetje v državnem zboru napovedalo že za sredino letošnjega julija, zdaj je to dejanje odložilo na konec tega leta ali na začetek prihodnjega. Medresorsko in koalicijsko usklajevanje zakona je bilo namreč zelo težavno, dokument pa je soglasje gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in največje koalicijske stranke SMC dobil šele, ko so vanj vnesli več določb, ki naj bi bile v prid slovenski lesnopredelovalni industriji. Tako se je v zakonskem predlogu tik pred sprejetjem v vladi znašlo tudi določilo, da bo lahko družba Slovenski državni gozdovi za vzpostavljanje gozdno-lesnih verig najela do 20 milijonov evrov kreditov z 80-odstotnim poroštvom države. Če kreditojemalec kreditov ne bi vračal, bi to pri takšnem znesku pomenilo, da bi s 16 milijoni evrov obremenil proračun oziroma davkoplačevalce. »Pa imamo novi TEŠ 6!« ob tem ugotavljajo nekateri pravni strokovnjaki.
Državni proračun bo družbi, ki naj bi začela poslovati 1. julija prihodnje leto, dodatno zagotovil 20 milijonov evrov zagonskega denarja, ki naj bi ga med drugim namenila za naložbe v poslovne prostore in skladišča za les iz državnih gozdov, prav tako za nakup strojev in opreme za sečnjo, spravilo ter prevoz lesa, saj naj bi približno petino del v državnih gozdovih opravila sama, preostalo pa prek javnih naročil oddala drugim izvajalcem. Toda gozdarski strokovnjaki menijo, da je kupovanje strojev in opreme za državno podjetje nepotrebno zapravljanje denarja, saj je tovrstne opreme in mehanizacije v Sloveniji dovolj. Namesto tega predlagajo, naj novo državno podjetje z 20 milijoni evrov zagonskega kapitala in dodatnimi 20 milijoni dolžniškega kapitala raje kupi nekatera obstoječa gozdnogospodarska podjetja, ki jim konec junija 2016 potečejo koncesijske pogodbe za izkoriščanje državnih gozdov, in to skupaj z njihovi zaposlenimi, kamioni in mehanizacijo za delo v gozdovih.
Dvesto zaposlenih
Ker bo družba Slovenski državni gozdovi les sama prodajala, ji bo trda predla, če ne bo imela za to usposobljenega kadra. Kmetijski minister Dejan Židan je včeraj prvič razkril, koliko ljudi naj bi sploh zaposlovala. Konec prihodnjega leta jih bo imela predvidoma dvesto, od tega naj bi jih 50 prišlo s sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki bo od sredine leta 2016 upravljal le še državna kmetijska zemljišča, gozdove pa bodo prenesli na novo družbo.
Število zaposlenih, ki se bodo s sklada preselili na novo družbo, je bilo do včeraj neznanka celo za skladovo direktorico Ireno Šinko. »Ne vem, koliko jih gre. To ni nikjer zapisano,« nam je dejala in dodala, da je neznanka tudi to, od kod bo šel denar za poplačilo denacionalizacijskih upravičencev, saj je (tudi) to obveznost sklada. Že v pripombah k zakonu o gospodarjenju z državnimi gozdovi je Šinkova posvarila, da obstaja veliko tveganje, da bo morala denar za denacionalizacijo zagotoviti država, saj ga v gozdnem skladu, ki naj bi ga s prodajo lesa polnila nova družba, po njenem ne bo dovolj.
