»Celotno gozdarstvo bi morali reorganizirati v enem zamahu, tudi javno gozdarsko službo. Dobro bi bilo preučiti cel sistem in se odločiti, kakšna bo končna oblika gozdarskega sektorja, koliko organizacij bo delovalo, kakšne bodo njihove naloge in kateri viri financiranja. Če rešujemo stvari parcialno, pa se nam lahko zgodi, da bodo nastale težave v skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, lahko tudi z izplačilom odškodnin denacionalizacijskim upravičencem,« ob rojevanju novega državnega gozdarskega podjetja Slovenski državni gozdovi, d. o. o., opozarja Samo Jereb, drugi namestnik predsednika računskega sodišča.
Brez privilegijev za domačo lesno industrijo?
Računsko sodišče je bilo v preteklosti zelo kritično do upravljanja državnih gozdov, ki je bilo doslej pristojnost sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, po novem bo skrb zanje prevzela družba Slovenski državni gozdovi. Toda zagotovila, da bo to podjetje uspešneje gospodarilo z državnimi gozdovi, ni. »Težko je vnaprej reči, da bo iztržek večji. Pomembno je, kako se bo ta družba obnašala, kako jo bodo nadzirali, odvisno je tudi od ljudi, ki jo bodo vodili. A je težava, ker še ni znano, kakšen bo poslovni model te družbe, vsaj na računskem sodišču ga ne poznamo. Ker ni niti ustrezne analize vpliva načrtovanih sprememb na cel gozdarski sistem, se vlada težko odloča in tudi ni mogoče trditi, da bo družba boljša ali slabša upravljalka državnih gozdov od sklada. Odločitev, sprejeta brez teh podatkov, bo zato politična, ne da bi vedeli, zakaj smo jo sprejeli,« je kritičen Jereb.
Na vprašanje, ali bo lahko nova družba delo v državnih gozdovih prednostno oddajala domačim izvajalcem, naš sogovornik odgovarja, da je to odvisno od meril za oddajo del, ki jih bo določilo to podjetje. Hkrati opozarja na prost pretok storitev na območju EU, zaradi česar bo morala družba izvajalce izbirati z javnim naročilom in tako načeloma enakopravno obravnavati vse ponudnike. Tudi glede želja in obljub, da bo lahko novo podjetje les iz državnih gozdov v večji meri prodajalo domači lesnopredelovalni industriji, ki ima velike težave s plačilno sposobnostjo, Jereb ni pretirano optimističen. »Tudi pri prodaji bo treba gledati na poslovne učinke in na to, ali bo smotrna. Računsko sodišče je pred časom revidiralo GEN energijo – prodajo električne energije. Opozarjali smo, da prodaja v določenih primerih ni bila sklenjena pod tržnimi pogoji, kar smo ocenjevali kot nesmotrno ravnanje. In pri lesu bo podobno. Ne predstavljamo si, na kakšni pravni podlagi bi lahko slovenska industrija dobila les po nižjih cenah, kot jih je mogoče doseči na trgu,« pojasni Jereb.
Predlagani organizacijski model družbe ni izvedljiv in vzdržen
Tudi Franc Ferlin, strokovnjak za gozdarsko politiko in zakonodajo, ki je pred dobrima dvema desetletjema pomagal ustanoviti Zavod za gozdove Slovenije, je prepričan, da bi se morala vlada prek spremembe zakona o gozdovih lotiti celovite reforme gozdarskega sektorja in ne le delne, kar počne s prenosom upravljanja državnih gozdov s sklada na novo gospodarsko družbo. Ferlin ocenjuje, da bi bilo veliko bolje kot ustanavljati novo družbo nadgraditi sklad in Zavod za gozdove Slovenije. Tudi sam izpostavlja, da družba Slovenski državni gozdovi nima jasno opredeljenih poslovnih funkcij in na njih temelječega poslovnega načrta, vključno s kadrovskim, zlasti s številom in strukturo delavcev.
Ferlinu se zdi nesmiselno in neracionalno tudi to, da bo ta družba deloma sama izvajalka del v državnih gozdovih. »Učinkovito in uspešno poslovanje v okviru predlaganega modela družbe prek pretežne oddaje gozdnih del v izvedbo in popolnoma lastne prodaje lesa vsaj v prvih letih delovanja ne bo mogoče. Ne bo mogoče zagotavljati niti zložnega prehoda iz sedanjega koncesijskega sistema niti potrebne kontinuitete oskrbe z lesno surovino. Predlagani organizacijski model družbe v tem pogledu ni izvedljiv in ni vzdržen,« opozarja Ferlin.
