Državni zbor bo o predlogu spornega zakona o upravljanju državnih gozdov, ki bo podlaga za ustanovitev gozdarskega podjetja Slovenski državni gozdovi, najprej opravil splošno razpravo in glasoval, ali je zakon sploh primeren za nadaljnjo obravnavo. Splošno razpravo je zahtevala opozicijska stranka SDS, ki ustanovitve še enega državnega gozdarskega podjetja ne podpira. Naši viri ne izključujejo možnosti, da bi zakon v državnem zboru po javni razpravi padel, saj naj bi mu nasprotoval tudi del poslancev največje koalicijske stranke SMC.
Kolaps lesne industrije?
Novo gozdarsko podjetje bo zaživelo predvidoma 1. julija 2016, ko potečejo 20-letne koncesije za izkoriščanje državnih gozdov. Toda v Koaliciji za gozd, ki jo sestavlja več nevladnih organizacij na čelu s slovensko fundacijo za trajnostni razvoj Umanotera, opozarjajo, da je vzpostavitev novega modela gospodarjenja z državnimi gozdovi do konca junija 2016 utopična, četudi bi zakonodajni postopek tekel gladko. Menijo, da politično odgovornost za časovni pritisk, ki ogroža sprejetje optimalnega modela gospodarjenja z državnimi gozdovi, v celoti nosi kmetijski minister Dejan Židan.
Usoda slovenskih državnih gozdov zaradi zaletavega ustanavljanja novega državnega podjetja brez temeljnih dokumentov, kot so analiza obstoječega stanja, poslovni načrt, organigram, sistemizacije delovnih mest…, skrbi tudi gozdarske strokovnjake, a si le redki, ker so finančno odvisni od kmetijskega ministrstva, upajo spregovoriti javno. »Strah me je realno pričakovanega kolapsa, ki čaka koncesionarje in v naslednjem koraku tudi lesnopredelovalno industrijo. Konec junija 2016 se bodo iztekle koncesije. Novo podjetje bo lahko dela v državnih gozdovih oddajalo le prek javnih razpisov, ki zahtevajo svoj čas, zato se utegne zgoditi, da bodo 1. julija obmirovali vsi gozdarski kamioni in da v slovenskih državnih gozdovih ne bo slovenskih delavcev. Nekaj časa bo lesna industrija še delala na osnovi lesnih zalog, dolgo pa ne bo mogla, zato ji grozi kolaps,« je črnogled eden vidnejših gozdarskih strokovnjakov.
Državno poroštvo za projekt, poln neznank
Nekateri pravniki in ekonomisti so zgroženi nad 10. členom osnutka zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki se je v zakon prikradel le dan pred njegovim sprejetjem na vladi. Ta člen namreč družbi Slovenski državni gozdovi omogoča, da lahko za vzpostavljanje gozdno-lesnih verig najame do 20 milijonov evrov kreditov z 80-odstotnim poroštvom države. Toda poroštvo je zelo tvegano, saj bo v tem primeru država jamčila za nekaj, za kar se niti približno ne ve, ali bo delovalo ali ne, poleg tega gre poroštvo v javni dolg.
Obupani so tudi zaposleni na Zavodu za gozdove Slovenije. »Novo podjetje bo potrebovalo vsaj dvesto strokovnjakov s področja gozdarstva in mislim, da je njegova ustanovitev prvi korak k razpadu zavoda,« se boji Niko Laznik, predsednik sindikata delavcev Zavoda za gozdove Slovenije. Tako kot večina drugih gozdarskih strokovnjakov tudi sam meni, da ustanavljanje gospodarske družbe ni prava pot. Spomni, da je leta 2011 nastalo pet predlogov o preoblikovanju slovenskega gozdarstva in da je največ podpore strokovne javnosti dobilo enovito javno podjetje v državni lasti, pod streho katerega bi združili vse institucije s področja gozdarstva, prav tako izvajalce del, dejavnost podjetja pa ne bi bila vezana na lastništvo gozdov.
»Od takrat so se menjavali le politiki, stroka, javnost in lastniki so ostali isti, toda danes govorimo o popolnoma drugačnem modelu. To me spominja na Andersenovo zgodbo Cesarjeva nova oblačila, na krojače sleparje, ki so navidezno oblačili cesarja, in na njegove podanike, ki so slepo verjeli v navidezno oblačilo, dokler ni majhen otrok vzkliknil, da je cesar vendarle gol. Bomo dopustili, da bodo šele naši otroci vzklikali: Zakaj ste pustili propasti naše gozdove in naše gozdarstvo?« sprašuje gozdar Niko Laznik.
