Letos vabijo občinstvo tudi iz Slovenije, saj naj bi od 15. do 17. novembra z oranžnimi in slovenskimi dobrotami ob množici dunajskih gostov ter turistov zadovoljili tudi slovenske uživače. Mimogrede, za 210 evrov ponujajo prevoz, ogled predbožičnega Dunaja, spanje in ogled tradicionalnega Festivala oranžnih vin v prestižni prireditveni četrti MuseumsQuartier. Ogled s pokušino bo v ponedeljek, 16. novembra, od 15. do 21. ure.
Oranžna je postala četrta vinska barva
Če malce poenostavimo. Oranžna vina so bela macerirana vina, narejena s postopki za rdeča, torej s podaljšanim stikom jagodnih kožic z moštom. Pridelava oranžnih vin je praviloma sonaravna, pri večini vinarjev pa tudi ekološka. V zadnjih letih se je slovensko vinsko občinstvo dodobra spoznalo s tovrstnimi vini, predvsem zaradi različnih festivalov v Ljubljani in Izoli, jasno pa tudi zato, ker so se za pridelavo teh malce drugačnih vin odločili nekateri zelo znani in cenjeni vinarji. V Sloveniji (in ob meji v Italiji) velja še posebej poudariti kvartet Aleks Klinec iz Medane v Brdih, Franco Terpin iz Števerjana v Colliu, Valter Mlečnik iz Bukovice v Vipavski dolini in Vasja Čotar iz Gorjanskega na Krasu. Kljub temu da se manj združujejo, kot je bilo to pred leti, so smernice ostale enake, sledilcev pa imajo vse več.
Čeprav je tudi res, da se učijo – ali bolje, da so se učili od pionirjev. Od Slovencev na oni strani italijanske meje, ki veljajo včasih za kar skrajno ekološke pridelovalce. Joško Gravner, Dario Prinčič, Stanko Radikon, brata Vodopivec, Benjamin Zidarich… so tisti, ki naj bi v preteklih desetletjih spreminjali ne samo italijanski in slovenski, temveč svetovni zemljevid ekoloških in oranžnih vin. Saj konec koncev ne gre za nekaj zelo novega. »Oranžna vina so tu od vselej. Zaradi modnosti so bila izpodrinjena, na trg pa so začela prihajati tako imenovana mlada in sveža vina,« je nekoč povedal Valter Mlečnik, ki misli, da so oranžna vina vrnitev k starodavnim zakonitostim narave, ne pa neka modna muha.
Na Dunaju vina devetih držav
Na Dunaju se bo s svojimi vini predstavilo 81 vinarjev iz Avstrije, Slovenije, Italije, Hrvaške, Nemčije, Francije, Španije, Češke in Slovaške. Ob pokušini pa se bo nekaj malega tudi snedlo, saj vemo, da prazna vreča ne stoji pokonci. Za hrano bodo skrbeli izključno naši mojstri. Gostilna pri Lojzetu iz Zemona, Dam, Rizibizi, Gostilna Rajh iz Bakovcev, Ribogojnica Fonda, Istra Tartufi iz Brezovice pri Gradinu, Špacapanova hiša, Gostilna Kobjeglava, Skaručna, Casa Nostromo iz Pirana, gostilna Na gradu, Debeluh iz Brežic, Domačija Butul pa tudi Domačija Novak iz Sadinje vasi. Parado slovenske kulinarike pa bosta zaokrožila oljar Lisjak in mesni predelovalec Kodila. Od Hrvatov so si izposodili oljarja Mateja iz Zambratije, z Dunaja pa bodo pomagali Sharon's cookies and more.
A najpomembnejši so seveda oranžni vinarji, ki imajo na Dunaju vse več ljubiteljev. Naj naštejemo nekaj tistih, ki se bodo borili za naklonjenost publike na zdaj že predbožičnem Dunaju: Aci Urbajs, Atimo, Blažič. Brandulin, Butul & Čehovin, Čotar, Ducal, Erzetič, Gordia, Guerila, Kabaj, Keltis, Klabjan, Konzorcij opuščenih vinogradov Uou, Korenika & Moškon, Mansus, Marjan Simčič, Marof, MonteMoro, Movia, Nando, Polič, Prus, Renčel, Rodica, Rojac, Slavček, Štemberger, Šuman in Šumenjak. Ob tem bo na voljo še šestnajst avstrijskih oranžnih mojstrov, trije nemški, štirje slovaški, dva češka, hrvaški Clai, Kabola, Roxanich in Šember. Dvajset bo italijanskih vinarjev, med njimi tudi Radikon, Edi Keber, Damijan Podveršic, Dario Prinčič, Franco Terpin, La Castellada, Paraschos in Škerk.
