Koliko samožrtvovanja in samoodpovedovanja je Američan ponudil temu nehvaležnemu svetu, bi se dalo popisati šele v knjigi debeline Vojna in mir. A kljub temu je vztrajno predmet posmeha in zmerjanja. Toliko primerov izjemne pomoči ubogim in revnim bi lahko našteli, pa ne pomaga, saj so ljudje v svojem patološkem sovraštvu do Američana slepi in gluhi. Nihče noče videti, da se je Američan, takoj ko je ponesreči porušil bolnišnico, polno pacientov in zdravnikov v afganistanskem Kunduzu, ponudil, da sezida lepšo, večjo in sodobnejšo bolnišnico in da bo z bombardiranjem poskrbel, da bo vedno polno zasedena. Ali pa, da potem, ko pobije stotnijo svatov, misleč da so to grdavši talibani, takoj ponudi novo svatbo, ki jo bo plačal iz državnega proračuna. Ni užaljen, če zgradi novo šolo, vanjo pripelje v ZDA šolane učitelje, učencev pa ni od nikoder, ker je lani nehote zbombardiral vse okoliške vasi. Bo pa šola za bodoče rodove.

Našteto pa je pri gradnji demokratičnega Afganistana le drobiž v primerjavi s fantastično investicijo, ki bi to deželo izstrelila med svetovne velikane. 43 milijonov evrov vreden projekt je Američan podaril prijateljski državi in narodu. Vi zdaj mislite, da so s tem denarjem Afganistancem zgradili repliko sydneyjske opere ali observatorij za opazovanje galaksije, morda inštitut za preučevanje miroljubne zunanje politike ZDA ali vsaj Volkswagnovo tovarno, ki bi izdelovala avtomobile, ki ne goljufajo pri izpustih? Gre za objekte izjemnega pomena za znanstveno-kulturno-tehnološki napredek Afganistana? A nič od tega. Postavili so jim lepo, a čisto navadno bencinsko črpalko oziroma, če smo bolj natančni, pumpo za tankanje plina. Češ, Afganistan ima dovolj tega energenta in zakaj bi se vozili na bencin, če jim plin leze iz vsake luknje. Pa še bolj ekološko je. Nič ne de, da je avtomobilov na plin v Afganistanu manj kot Pipistrelovih letal.

Ampak 43 milijonov evrov? Seveda so se dežurni pljuvalci in rojeni amerikanofobi takoj oglasili in se držali za glavo. Prmejduš, saj je Američan prav takšno pumpo zgradil v Pakistanu, pa je stala stokrat(!) manj (dobrih 300 tisočakov). A ima ta v Afganistanu za to ceno zraven še javno hišo, multipleks kino, hotel Hilton in še univerzitetno knjižnico? Nekateri so šli v svojem zmerjanju še dlje in javno spraševali, koliko od te razlike sta v žep spravila Obama in Donald Trump, koliko podizvajalci, ki so knauf plošče zaračunavali, kot bi bile zlate, in koliko okoliški afganistanski plemenski poglavarji za to, da so vlagateljem v več ali manj prazno, osamelo črpalko obljubili, da je ne bodo ob prvem verskem prazniku razstrelili namesto ognjemeta. Dobrota je sirota, pravi slovenski pregovor, še posebej aktualen ob begunski krizi, in Američan bi se lahko vsaj od Slovencev kaj naučil. Drugič naj pumpo zgradi v Šiški.