V Pohlepu se italijanski novinar razpiše predvsem o izdatkih Vatikana, za katere meni, da so nerazumljivi in celo neupravičeno visoki. Med odmevnejšimi očitki so tisti, ki letijo na izdatke avstralskega kardinala Pella, ki naj bi s sodelavci v drugi polovici leta 2014 porabil okoli pol milijona evrov za najemnine, drage letalske vozovnice, pohištvo in obleke. Očitki so pomembni predvsem, ker je papež Frančišek po začetku svoje »mehke revolucije«, s katero naj bi ponovno vnesel red v finance svetega sedeža, vodenje novega »superministrstva« za gospodarstvo zaupal prav Pellu.
Poleg očitkov kardinalu Pellu knjiga objavlja številne dokumente o poneverbah in pranju denarja vatikanskih dobrodelnih organizacij. Med osupljivejšimi podatki o porabi sredstev je tudi primer vatikanskega državnega tajnika Tarcisia Bertoneja, ki si je prenovo stanovanja domnevno privoščil kar z denarjem otroške bolnišnice.
Vatikan ne zavrača očitkov
Vatikan očitkov medtem ne zavrača, a trdi, da njihov prikaz zavaja. Trdijo namreč, da knjiga daje vtis, kot da bi v Vatikanu vladal vse večji finančni kaos, medtem ko so v knjigi objavljena razkritja znana že dalj časa in so bila avtorju dostopna zaradi naporov papeža Frančiška, da bi delovanje Svetega sedeža postalo bolj transparentno. Da je vse dokumente v zvezi s svojo knjigo prejel legalno, je sicer povedal drugi italijanski raziskovalni novinar Gianluigi Nuzzi, ki je danes tudi sam izdal knjigo na podobno temo kot Fittipaldi. Kljub vztrajanju Nuzzija, da kočljivih dokumentov ni prejel nelegalno, in vztrajanju Vatikana, da je večina dokumentov plod prizadevanja za večjo transparentnost ter da so očitki že dalj časa znani, so zaradi suma kraje zaupnih dokumentov aretirali španskega prelata Lucia Angela Valleja Baldaja in strokovnjakinjo za stike z javnostmi Francesco Chaouqui. Oba sta bila sicer člana nekdanje komisije Cosea, ki je od ustanovitve leta preiskovala gospodarsko in finančno organizacijsko strukturo Svetega sedeža.
Mariborska nadškofija kot »ena največjih polomij v zgodovini Katoliške cerkve«
Kot že rečeno, smo v Sloveniji s Fittipaldijevim pisanjem o finančnih poslih Rimskokatoliške cerkve seznanjeni predvsem po zaslugi njegovega članka za italijanski tednik L'Espresso leta 2011. Takrat je pisal, da je 800 milijonov evrov globoka finančna luknja mariborske nadškofije in povezanih družb ena največjih polomij v zgodovini Katoliške cerkve. Pri pisanju se je takrat naslonil na sto strani dolgo poročilo, ki ga je za Sveti sedež napisal vatikanski zaupnik, finančni izvedenec Gianluca Piredda. Poročilo je nastalo na podlagi njegovega obiska mariborske nadškofije v vlogi apostolskega vizitatorja leta 2010, medtem ko je preiskavo po Fittipaldijevih besedah sprožila »nenavadna« prošnja takratnega nadškofa Krambergerja, ki je Rim zaprosil za dovoljenje pri najemu dveh posojil v višini do pet milijonov evrov.
