Druga sinoda o družini v času papeževanja Frančiška se je začela včeraj, dan po veliki senzaciji, ko je poljski duhovnik Krzysztof Charamsa, ki je na pomembnem položaju v Vatikanu, razkril svojo homoseksualnost in se zavzel za drugačen odnos Cerkve do gejev in lezbijk. Očitno je poskušal to temo postaviti v ospredje razprav na letošnji sinodi, ki naj bi se izognila temu vprašanju. Drugače je bilo na lanski sinodi o družini, ko so organizatorji, morda celo s podporo papeža Frančiška, poskušali izvesti spremembe v odnosu Cerkve do homoseksualcev, vendar so bili ob večini konservativnih škofov neuspešni.
Včeraj so iz Vatikana sporočili, da Charamsa, ki je v Rimu živel 17 let, ne bo mogel več predavati na znameniti papeževi univerzi Gregoriana, prav tako bo izgubil svoj položaj v Kongregaciji za nauk vere, izjemno pomembni instituciji, ki bdi nad pravilnostjo katoliškega nauka. O prihodnosti njegovega duhovniškega stanu bo odločal pristojni škof.
Cerkev zaostaja 50 let
V sobotnem intervjuju za milanski dnevnik Corriere della Sera je 43-letni Charamsa dejal, da je kot homoseksualni duhovnik srečen in ponosen. Priznal je tudi, da ima partnerja. Cerkvi hoče »odpreti oči o vernih gejih, da bo razumela, da rešitev, ki jo zdaj predlaga, to je popolna abstinenca od ljubezenskega življenja, ni človeška«. Za razkritje se ni odločil zato, ker bi hotel živeti skupaj s svojim partnerjem, ampak ker si želi, da Cerkev naredi korak naprej glede svojega nauka. »Cerkev v primerjavi z vedenjem, ki si ga je pridobilo človeštvo, zaostaja,« je dejal. »Ni mogoče čakati še 50 let.«
Seveda ni naključje, da je Charamsa ravno v soboto nastopil pred mediji, saj je očitno poskušal doseči, da bi sinoda o družini, ki se je začela včeraj, posvetila pozornost vprašanju, ali lahko tudi istospolni par tvori legitimno družino. Na sobotni tiskovni konferenci je dejal: »Zbranim na sinodi bi rad sporočil, da je homoseksualna ljubezen prav tako lahko družinska in potrebuje družino. Tudi geji, lezbijke in transseksualci si želijo ljubezni in družine.« Dejal je še, da je postal boljši duhovnik, odkar si ne prikriva več svoje homoseksualnosti.
Za poljsko izdajo Newsweeka je Charamsa poudaril, da želi Cerkvi pomagati, ne pa jo rušiti. »Moje razkritje naj bo poziv sinodi, da preneha paranoično delovati proti manjšinam glede spolne usmerjenosti.« Dodal je: »Duhovščina je v veliki meri istospolno usmerjena in žal tudi paranoično homofobna, saj noče sprejeti svoje lastne spolne usmerjenosti.«
Večina duhovnikov ni gejev
Vsekakor je Charamsova kritika odnosa Cerkve do homoseksualcev upravičena, vendar se zdi njegova ocena o homoseksualnosti velike večine katoliških duhovnikov pretirana. Leta 1990 je psihoterapevt in nekdanji redovnik Richard Sipe objavil študijo, za katero je v 25 letih o spolnosti izprašal 1500 katoliških duhovnikov v ZDA. Po njegovih ocenah samo polovica katoliških duhovnikov v spolnosti sledi zapovedim abstinence. Od tistih, ki kršijo to zapoved, ima tretjina homoseksualne, dve tretjini pa heteroseksualne odnose. Pedofilov naj bi bilo med vsemi katoliškimi duhovniki od 6 do 10 odstotkov. Do podobnih rezultatov glede španskih katoliških duhovnikov je prišel španski novinar Pepe Rodríguez, ki je leta 1995 objavil knjigo Spolno življenje duhovnikov.
Dvoumni papež
Če je Katoliška cerkev v odnosu do homoseksualnosti, ki torej paradoksalno med njenimi duhovniki vsekakor obstaja, še vedno precej konservativna, pa je papež Frančišek že večkrat dal vedeti, da želi na tem področju večjo odprtost Cerkve do homoseksualcev. To je v skladu z njegovim prizadevanjem, da bi se Cerkev bolj približala ljudem na obrobju, kar so znotraj nje gotovo tudi geji in lezbijke. V petek je tako Vatikan potrdil poročanje CNN, da se je nedavno na veleposlaništvu Svetega sedeža v Washingtonu srečal s svojim nekdanjim argentinskim učencem, ki je gej, in njegovim partnerjem. Toda med svojim šestdnevnim obiskom v ZDA konec septembra se je srečal tudi s Kim Davis, ki kot uradnica iz verskega prepričanja ni hotela poročati istospolnih parov, čeprav je to zahtevalo ameriško vrhovno sodišče, zaradi česar je morala za pet dni v zapor. Papež pa je letos tudi preprečil, da bi ugledni in izkušen diplomat Laurent Stefanini, ki je homoseksualec, postal francoski veleposlanik pri Svetem sedežu.
