Na trenutno najbolj obremenjenem mejnem prehodu med Slovenijo in Avstrijo je begunska kriza postala vsakdanja rutina. »Vse poteka v skladu z načrti in brez težav,« zatrjuje Franci Camplin iz civilne zaščite. Čeprav je v šentiljskem begunskem centru z uradno zmogljivostjo do 2600 ljudi vsak dan nastanjenih bistveno več ljudi. »Po potrebi jih namestimo tudi v jedilnici. Seveda pa ni mogoče vsem zagotoviti ležišč,« ugotavlja.
Večina beguncev si tako in tako ne želi prenočevati, ker se jim preveč mudi naprej. Kako bo, ko bo prišla zima in bo zapadel prvi sneg, si je zdaj še nemogoče zamisliti. V Šentilju še ne načrtujejo preureditve nastanitvenega centra, ki naj bi bil po prvotnih napovedih zatočišče zgolj do konca novembra. »Za to ni potrebe,« je prepričan Camplin. »Vse šotore ogrevamo s puhalniki na kurilno olje, zagotovili smo tudi dovolj električne energije, saj je veliko povpraševanje po njej predvsem zato, ker prišleki polnijo mobilne telefone.«
Napovedana ograja, ki naj bi jo ob meji postavila Avstrija, ne bo vplivala na razmere v šotorišču in na postopek organiziranega prehajanja meje, je prepričan naš sogovornik: »Po mojih informacijah naj bi te ovire zgolj preprečevale razbežanje ljudi po območju mejnega prehoda.«
Z ogradami razbijajo množico
Camplinova domneva ima smisel. Že pred odmevno napovedjo avstrijske ministrice Johanne Mikl - Leitner so namreč bistveno preuredili zbirni center v sosednjem avstrijskem Špilju. Avstrijski varnostni organi in vojska so v minulih dneh postavili tri dodatne večje ogrevane šotore. Zdaj ima platneno streho nad glavo do 4000 ljudi. Na parkirišču so poleg tega postavili več sto metrov mobilnih železnih ograd, s katerimi prihajajoče množice beguncev razdelijo na več manjših skupin, ki zatem bolj organizirano prihajajo do izstopne točke, kjer vstopijo v avtobuse.
Vendar tudi ta sistem ni brezhiben. V minulih dneh, nazadnje v sredo zvečer, se je zgodilo, da je nestrpna množica tako pritisnila na ograde, da so popustile. In je spet nastala gneča. Včeraj čez dan ni bilo vroče krvi. Množica približno 4000 prebežnikov, ki se je sprva zagnala iz Šentilja proti Špilju, je zatem v vrsti dokaj potrpežljivo čakala na prevoz.
»Razmere so pri nas večinoma vsak dan enake,« pojasnjuje Wolfgang Braunser iz policijske direkcije dežele Štajerske. »K nam vsak dan pride več tisoč beguncev, ki jih nato prevažamo naprej. V obtoku imamo 60 avtobusov, 45 jih je zasebnih, 15 pa vojaških.« Nekateri peljejo begunce in migrante v Gradec, kjer jih presedejo na vlak, drugi se usmerijo neposredno do nemške meje, tretji pa v namestitvene centre v Zgornjo Avstrijo in v druge severne avstrijske dežele. Braunser nima informacij o tem, kako potekajo priprave na postavitev ograje in utrjenih konstrukcij, ki jih je v sredo napovedala Mikl-Leitnerjeva: »To je politična diskusija, ki je ne želim komentirati.«
Kupili bi, pa ne morejo
Na mejnem prehodu Šentilj je mogoče te dni opazovati tudi svojevrsten absurd. Vsak dan ga prečka na tisoče ljudi, med njimi je veliko takšnih, ki bi si radi privoščili hiter topli obrok, pa tudi kadilcev je med njimi ničkoliko. Kljub temu se vse obmejne trgovine pritožujejo, da se jim je prodaja katastrofalno zmanjšala. Nekatere so zato že zaklenile svoja vrata. Ker se je v preteklosti zgodilo nekaj incidentov, vojska in policija prebežnikom ne dovolita več zapuščati šotorišča in nakupovati po trgovinah. Civilna zaščita je povpraševanje po cigaretah zdaj zadovoljila tako, da v nastanitveni center dovoljuje vstopiti mobilnim prodajnim kioskom.
Obmejna pekarna Europek pa pico in kokakolo v vrsti čakajočim prebežnikom prodaja kar čez ograjo, kadar jim to dovolijo policisti in vojaki. Včeraj je bila vojaška straža razumevajoča. Z avtomatskimi puškami FN-2000 oboroženi vojaki pa so s svojo pasivno prisotnostjo poskrbeli le, da med strežbo ni prišlo do prerivanja.
»Vse je odvisno od tega, kdo vodi izmeno,« otožno ugotavlja vodja pekarne Enver Hodaj. »Danes je vse v redu, vse poteka brez problemov, včeraj pa nas je policist odgnal, kot da smo kriminalci, čeprav poslujemo legalno in vsem beguncem izstavimo račun.«
