Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je opozorilo, da predelani mesni izdelki povzročajo raka na debelem črevesju in danki, objavila na začetku tedna po pregledu več kot 800 študij, ki so raziskovale povezave med prehranjevanjem z mesom in rakom. Razkrili so tudi močne dokaze, ki podpirajo trditve o karcinogenih učinkih uživanja rdečega mesa, prav tako pri raku debelega črevesa in danke ter slinavke in prostate.
Vodje epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu prof. dr. Maje Primic Žakelj poročilo ni presenetilo, saj je ista skupina znanstvenikov že maja, torej pred razvrstitvijo teh živil med nevarna, opozorila vključila tudi v prenovljen kodeks proti raku in vanj zapisala, da uživanje predelanih mesnih izdelkov ni priporočeno in da je treba omejiti tudi uživanje rdečega mesa.
Poročilo, ki zdaj razkriva utemeljene dokaze o karcinogenih učinkih uživanja predelanih mesnih izdelkov in rdečega mesa, je pripravilo 22 strokovnjakov iz desetih držav. Primic-Žakljeva je prepričana, da je skupina mednarodnih strokovnjakov delo opravila zelo temeljito, saj je vključila tudi preizkuse na živalih, epidemiološke študije in še marsikaj. »Ugotovili so, da je povezava med uživanjem teh izdelkov in rakom na debelem črevesu in danki vzročna, in zaključili, da imajo dovolj dokazov, da uživanje teh izdelkov povzroča raka na črevesju in danki oziroma, da so ta živila karcinogena.
Predelano meso so vključili v prvo skupino povzročiteljev raka, skupaj s tobačnim dimom, alkoholnimi pijačami, azbestom, ultravijoličnim sevanjem…, rdeče meso pa v drugo skupino, kjer je tveganje zelo verjetno,« razloži Primic-Žakljeva.
Tveganje statistično majhno
V agenciji, ki ima sedež v Lyonu, so ob tem pojasnili, da statistično tveganje za vse naštete povzročitelje ni enako nevarno in je za posameznika, ki uživa predelano meso, tveganje, da zboli za rakom, pravzaprav statistično majhno, a s količino zaužitega mesa narašča. Tako naj bi vsaka 50-gramska porcija predelanega mesa na dan povečala tveganje za kolorektalni rak za 18 odstotkov. Enako velja za 100-gramsko porcijo rdečega mesa. Primic-Žakljeva za lažjo predstavo razloži, da je tveganje pri tobačnem dimu od 300- do 400-odstotno in zaradi njega letno umre milijon ljudi. Zaradi alkoholnih pijač letno umre okrog 600.000, zaradi izpušnih plinov v ozračju okrog 200.000, zaradi predelanih mesnin pa naj bi letno umrlo okoli 35.000 ljudi. »Ob tem pa še ni dokazano, katera je tista najnevarnejša snov v predelanih mesninah, ki povzroča tveganje,« pojasni Primic-Žakljeva in doda, da to še raziskujejo. Tudi toplotna obdelava naj ne bi vplivala na povečanje ali zmanjšanje tveganja, čeprav je peka na žaru zaradi oglja zagotovo najslabša izbira, opozori Primic-Žakljeva in ljubitelje mesnin potolaži, da jim ni treba začeti panično zavračati vseh predelanih izdelkov in rdečega mesa.
»Dovolj bo kanček zdrave pameti. Tudi naši predniki niso jedli mesa vsak dan in se prenajedali. Zato ni bilo toliko debelih,« ugotavlja in dodaja, da je treba jesti vse, a v manjših količinah in večkrat na dan. Tudi več gibanja je dobrodošlo, ne kaže pa spregledati niti, da imamo v Sloveniji izvrsten preventivni program za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki – program Svit –, še pristavi.
Do 600 gramov mesa na teden
V poročilu je IARC poudarila, da bi morale ugotovitve strokovnjakov vladam in regulatorjem pomagati najti ravnovesje med tveganji in koristmi uživanja rdečega mesa, ki je pomemben del človekove prehrane.
Svetovalka za zdravo prehrano, nutricistka Mojca Cepuš ljubiteljem mesnin svetuje upoštevanje zdrave pameti, ki pravi, da ni dobro jesti preveč, predvsem pa ne le ene vrste živil. »Poleg zmernosti je pomembno, da si na polovico krožnika naložimo zelenjavo in s tem zmanjšamo prostor za testenine in meso. Tako vzdržujemo telesno težo, krepimo imunski sistem, urejamo prebavo in si podaljšujemo življenje.«
Na teden je priporočljivo zaužiti le od 300 do 600 gramov raznovrstnega mesa, čeprav ga povprečen Slovenec toliko zaužije v dnevu ali dveh, pove in doda, da je rdeče meso bogatejši vir mineralov. Pri predelanih mesninah je bolje izbrati pršut kot hrenovke, klobase, salame ali šunke – kar uči že desetletje. Če pa jih že jemo, moramo zraven uživati čimveč sveže zelenjave z veliko vitamina C in antioksidantov.
Meso lahko nadomestimo z mlečnimi izdelki, zlasti skuto in siri, z jajci, stročnicami in žiti, našteva Cepuševa, ki meni, da preveč ljudi preveč površno sledi nasvetom za zdravo hujšanje. Zato z mesom pogosto napačno nadomeščajo zlasti ogljikove hidrate, čeprav sta denimo riž in grah vrhunski živili.
