Nizozemec Johan Cruyff ni le eden najboljših nogometašev, ki je po koncu profesionalne kariere zaslovel kot izjemen strateg. Nekoč so ga poznali tudi kot strastnega kadilca. Dnevno je pokadil okoli dvajset cigaret. Smrdečo razvado je opustil leta 1991, ko je moral na zahtevno operacijo srca.
»Nogomet mi je v življenju dal vse, tobak pa mi je skorajda vse vzel,« je takrat dejal Cruyff in se kot ambasador vključil v protikadilsko kampanjo, ki jo je financirala katalonska vlada. Prejšnji teden je doživel novo neprijetno novico. Odkrili so mu pljučnega raka. Johan Cruyff je tako postavljen pred najtežjo bitko svojega življenja. Nogometni svet mu z vseh strani izreka podporo, njegova družina pa prosi za spoštovanje zasebnosti.
V akademijo vpeljal nove ideje
Cruyffov prispevek v nogometu je nemogoče opisati zgolj z besedami. Le redki so ljudje s toliko vpliva, kot si ga je izboril trikratni dobitnik zlate žoge. Že kot poklicni nogometaš je bil zagovornik totalnega nogometa, ki ga je izumil njegov rojak Rinus Michels. Cruyffovo filozofijo v celoti pooseblja igra Barcelone, ki je v zadnjem desetletju nesporna kraljica evropskega nogometa. Klub doživlja najuspešnejše čase predvsem po zaslugi prodornih idej danes 68-letnega Johana Cruyffa, ki ima v Kataloniji status moralne avtoritete. »Vsi trenerji govorijo o gibanju igralcev, ki morajo veliko teči. Jaz pravim, da ni treba teči preveč. Nogomet je treba igrati z možgani. Vedno moraš biti na pravem mestu ob pravem času. Ne prehitro, ne prepozno,« je eden njegovih prepoznavnih citatov.
Potem ko je nekaj let nosil modro-rdeči progasti dres, je leta 1988 postal prvi trener Barcelone. Začela se je nogometna revolucija. Z igralci, kot so Josep Guardiola, Romario, Hristo Stojčkov, Michael Laudrup, Ronald Koeman, je ustvaril zvezdniško moštvo, ki je štirikrat zapored osvojilo špansko prvenstvo. Do danes še nobenemu trenerju v najboljših petih evropskih ligah ni uspelo ponoviti tega dosežka. Do prihoda Guardiole na klop Barcelone je Cruyff veljal za najuspešnejšega stratega kluba, s katerim je osvojil enajst lovorik. Ob tem je prestrukturiral nogometno akademijo La Masia in v delo z najmlajšimi vpeljal nove smernice, kakršnih nogometni svet dotlej ni poznal. Sadovi njegovega globokega posega v nogomet so vidni še danes.
Brez Cruyffa ne bi bilo Messija
Kako je Johan Cruyff kot tujec sploh lahko tako globoko zaznamoval zgodovino Barcelone? Morda zato, ker je razumel način razmišljanja katalonskih ljudi in dovolj dobro poznal njihov značaj, kot se je izrazil v enem od intervjujev. Med drugim je velik pristaš katalonske neodvisnosti, zato je med navijači Barcelone še bolj priljubljen. Nogometni novinar Graham Hunter je zapisal, da je Cruyff najpomembnejši človek v zgodovini nogometa: »Z njegovim prihodom je stadion Camp Nou spoznal novo filozofijo, nov način razmišljanja. Brez Cruyffa bi Lionela Messija pri trinajstih letih poslali nazaj v Argentino kot nerazvitega dečka.«
Nekdanji nemški selektor Jürgen Klinsmann je razložil, da uspehi Barcelone niso zgolj posledica dela v zadnjih letih, ampak se je zgodba začela v 90. letih. »Glavno vlogo nosi Cruyff. Dvajset let smo čakali na ta trenutek,« je rekel Klinsmann. Morda Josep Guardiola med vsemi trenerji še najbolj predstavlja Cruyffov način dojemanja nogometa. »Že kot nogometaš sem skušal pokazati vse, česar me je naučil Johan. Kot igralec in trener je imel zagotovo največji vpliv na nogomet. Mene je naučil ogromno. Ne more biti naključje, da so številni njegovi igralci po koncu kariere postali uspešni trenerji,« je povedal Guardiola.
Že kot nogometaš je bil umetnik
Vzporedno z Guardiolovo uspešno ero v Barceloni je med letoma 2008 in 2012 prevladovala tudi španska reprezentanca, ki je dvakrat osvojila evropski naslov in postala svetovna prvakinja. Tudi v španski vrsti je bil s hitro igro kratkih podaj viden Cruyffov podpis. »Že kot igralec je bil velik umetnik. Loteval se je revolucionarnih stvari. Čas moderne Barcelone se je začel z njegovim prihodom v klub. On je pravi predstavnik naše identitete. Prinesel nam je stil igre, ki ga ljubimo. S svojim delom je transformiral Barcelono in Katalonijo,« pravi nekdanji predsednik kluba Joan Laporta.
Johan Cruyff je Laporto podprl pri njegovi prvi kandidaturi. Uradne funkcije v klubu ni želel, zato je postal njegov svetovalec. Laporta mu je ob koncu mandata podelil naziv častnega predsednika Barcelone, a mu ga je njegov naslednik Sandro Rosell vzel z obrazložitvijo, da mora biti odločitev sprejeta na demokratičnem glasovanju članov kluba.
Zdaj je to najmanj pomembno. »Johan, vedno si zmagoval. Tudi tokrat boš!« je zapisal Laporta, ko je izvedel, da Cruyff boleha za pljučnim rakom. Nizozemec v teh dneh prebira na tisoče podobnih sporočil. Včeraj je tudi s tribun Camp Noua odmevalo »Anims Johan (Bodi močan, Johan)«.
