Če kdo, si potem Vinko Gorenak zasluži status političnega zapornika. Ne glede na to, da je bil v osemdesetih letih v službi represivnega režima, so ustanovitelji in člani Društva političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega nasilja storili veliko napako, da ga niso izvolili za svojega predsednika. Izkušnje so namreč na njegovi strani – pravica, da bi se pokazal kot dober človek in politik, mu je bila v zadnjih letih večkrat kršena. Ko je policija med vseslovenskimi vstajami varnostne ograje pomikala proti sredini Trga republike, je bil kot notranji minister deležen nesramnih očitkov, da omejuje uporabo javnega prostora in s tem posega v ustavno zagotovljeno pravico do zbiranja in združevanja. Vstajniki so ga tedaj celo obtožili, da je policijo naščuval, naj gre nad protestnike s konji, pendreki in nesorazmernimi ukrepi. In nič drugače ni bilo niti tedaj, ko so se nekje med notranjim ministrstvom in državnim zborom izgubili podpisi za referendumsko pobudo o zakonu o slabi banki. Namesto da bi takratna opozicija interpelirala kurirja, ki je kršil ustavno načelo ljudske suverenosti, se je moral pred poslanci zagovarjati kar notranji minister. In to samo zato, ker je ta položaj zasedal Gorenak.
Tudi tedaj, ko je del davkoplačevalskih sredstev, ki jih kot poslanec prejema za delo v volilni enoti, solidarnostno namenil stranki SDS, krajevni cerkvi za nakup križa in posameznikom v humanitarne namene, je bilo vse narobe. Čeprav je želel zgolj pokazati, da je politik z velikim srcem, so ga novinarji tudi v tem primeru »obsodili«. Namesto da bi ga pohvalili, so v »novinarskih greznicah« – kot se je sam izrazil na svojem blogu – opozarjali, da omenjeni pavšal ni namenjen darovanju v dobrodelne namene, in so torej nesramno pričakovali, da bo poslanec humanitarne prispevke daroval iz svoje plače in ne iz državnih sredstev.
A kar je najpomembneje, Vinko Gorenak v tem svojem boju za pravično, odprto in solidarno slovensko družbo ne izgublja volje. Če se bo nekega dne, ko se za narodov blagor ne bo več trudil v poslanskih klopeh, odločil kandidirati za predsednika države, nas ne sme presenetiti, če na to funkcijo ne bo izvoljen. Ker Vinko Gorenak enostavno nima sreče.
