Na trboveljskem Rdečem križu so februarja letos dobili informacijo, da v razpadajočem objektu nasproti Termoelektrarne Trbovlje migrantski delavci prebivajo v nečloveških razmerah. »Ko smo vstopili v hudo dotrajan blok, smo naleteli na ljudi, ki so bili sredi najhujše zime brez elektrike, brez ogrevanja, brez denarja in brez hrane. Ljudje so se greli ob ognju na dvorišču, eden med njimi je bil tudi bolan. Pripeljali smo jim nekaj hrane in sprožili alarm,« pripoveduje Helena Kastelic, sekretarka območnega združenja Rdečega križa Trbovlje.
Fikret: Dolžni so mi devet plač
Poklicali so Slovensko filantropijo, zagotovili dodatne obroke hrane in delavce povabili, naj se zglasijo na Rdečem križu. »Prišli so samo trije, preostali si niso upali, saj so se preveč bali šefa,« se spominja Kasteličeva. Slovenska filantropija je ugotovila, da imajo delovna dovoljenja in da so zaposleni pri ljubljanskem podjetju Šamot I, ki se ukvarja z vzdrževalnimi gradbeno-šamoterskimi deli. Elektriko jim je Elektro Ljubljana izklopil 15. januarja, saj je Šamot I ni plačeval, je povedala Zehra Gutić iz Slovenske filantopije.
Delavci v strahu pred izgubo zaposlitve delodajalca niso želeli prijaviti. Zgodba bi zato verjetno odšla v pozabo, če ne bi osem delavcev s 1. marcem prejelo odpovedi iz poslovnih razlogov. Trije so nato lastnika in direktorja podjetja Andreja Šijanca sredi marca prijavili inšpektoratu za delo.
»Dolžan mi je devet plač in 120 nadur, poleg tega pa sem v sedmih letih dela prejel samo en regres,« nam je povedal Fikret (ime je na željo sogovornika spremenjeno). Najprej je za Šijanca delal v ljubljanskem gradbenem podjetju Akord-C; ko je šlo to lani v stečaj, pa prek Šamota I v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana (TE-TOL).
Šijanec: Naredil sem jim uslugo
Andrej Šijanec pravi, da delavcev ni izkoriščal, da so bile plače solidne in da so številke o neplačanih prejemkih pretirane. »Je pa res, da so se razmere v gradbeništvu med krizo močno poslabšale in da je težko dobiti naročila.« Pravi, da jim je z odpovedjo delovnega razmerja omogočil prejemanje nadomestila, bivanje v razpadajočem objektu pa ocenjuje kot uslugo, saj delavci niso imeli kam. Na inšpektoratu za delo so Šijanca zaradi neizplačevanja regresa kaznovali s 3450 evri globe, postopek glede plačila za delo pa še ni končan.
Da so delavci stanovali v nemogočih razmerah, so izvedeli po našem poizvedovanju, informacijo pa bodo - tako zatrjujejo - preverili. Na inšpektoratu pojasnjujejo, da morajo bivanjske in higienske standarde zagotavljati vsi delodajalci, ki imajo s tujcem sklenjeno pogodbo o delu.
V TE-TOL so se zganili šele konec lanskega leta
Poleg zgodb o žalostnih usodah migrantskih delavcev bode v oči, da so Šamot I najemala tudi državna energetska podjetja. Še bolj skrb zbujajoče je, da so v državnem TE-TOL in drugih družbah sodelovali s podjetjem, ki ima po podatkih Supervizorja več kot 50.000 evrov davčnega dolga in ki je imelo po ugotovitvah portala Stop neplačniki! v zadnjem letu skoraj 200 dni blokiran račun.
V TE-TOL pravijo, da je podjetje Šamot (najprej kot Šamot G in potem kot Šamot I), ki je z njimi sodelovalo od leta 2010, zašlo v težave v začetku lanskega leta. »Ko so nas delavci začeli obveščati, da delodajalec zamuja pri plačah, smo vodstvo podjetja Šamot I pozvali, naj nemudoma poravna svoje obveznosti, pri glavnem izvajalcu del SOL Intercontinental pa smo urejali tudi možnost neposrednih plačil podjetjem, ki so oddajala delavce Šamotu. Zaradi vse večje plačilne nediscipline smo pripravili nov razpis, tako da od konca lanskega leta vzdrževalna gradbeno-šamoterska dela izvaja drug izvajalec,« je ravnanje podjetja pojasnila Doris Kukovičič iz TE-TOL.
