»Do vseh ljudi imam spoštovanje. Naj so hišniki, varnostniki ali direktorji. Zame so vsi enakovredni. Življenje me je naučilo, da je treba biti najbolj prijazen do ljudi, ki so na družbeni lestvici morda najnižji. Prav oni ti odpirajo vrata in rešijo marsikatero težavo. Žal takšnega občutka nimam pri vas Slovencih. Vi bi prišli do hišnika in mu rekli, da vam on pa že ne bo nekaj razlagal. Posledično vam bo nagajal, kolikor bo lahko,« je v svojem slogu pojasnil Andrea Massi.
Kakšne so delovne obveznosti, ki jih imate v slovenski reprezentanci?Spomladi je bilo slišati, da bi bil celo vodja alpskega dela, a se za to vlogo nisem odločil. Prvič zato, ker v slovenskem smučanju ni dovolj denarja, da bi realiziral načrte, kot drugo pa, ker sem bil pošten do sebe. Po osmih izjemno stresnih sezonah dela s Tino Maze nisem bil pripravljen prevzeti takšnega bremena. Imam dovolj izkušenj in kontaktov, da lahko omogočim dober trening. Sem nadzornik in zunanji svetovalec v slovenskem alpskem smučanju. Odločitev torej ne sprejemam, kar mi je vsaj za zdaj precej težko.
Torej ne delujete na dnevni bazi, temveč občasno na organiziranih vadbah?Ko sem se odločil za to funkcijo, so bile ekipe že sestavljene, tako da sam na njih nisem vplival. Na svojo roko sem organiziral le spomladanski kondicijski trening, da moški del reprezentance ni izgubil še enega meseca treninga, ki ga kasneje ne bi bilo mogoče nadomestiti. Na razpolago sem ves čas. Takoj sem šel v Pitztal, ko me je poklical Rasto Ažnoh, in na Mölltal, ko me je prosil za pomoč Klemen Bergant. Sodeloval sem torej že od ženskega dela evropskega pokala do moškega dela svetovnega pokala. To je velik razpon.
Dobivate mesečni pavšal ali prejemate denar na podlagi realiziranih projektov?Do zdaj je bila težava, ker je zveza precej zamujala z izplačili. Nisem imel pokritih stroškov. Sedaj so poskrbeli za plačilo.
Kaj vas trenutno v slovenski smučariji najbolj moti?Problem Ilke Štuhec. Enkrat trenira samostojno, drugič z zvezo. Tega ne razumem. Ko se je denimo ekipa Tine Maze odločila, da gre na svoje, smo vse delali na svoje. Le takšen način lahko prinese uspehe, ne pa polovičarstvo. Na smučarski zvezi morajo Ilki Štuhec omogočiti dober trening ali jo pustiti, naj trenira po svoje.
Komu najprej poveste svoje ugotovitve in predloge?Predsedniku strokovnega sveta ali direktorju zveze. Naj omenim, da mi ni všeč, da se direktor smučarske zveze menja na začetku nove sezone. Jurij Žurej je vzpostavil kontinuiteto dela, ki je funkcionirala. Ne bom se spuščal v razloge, a čas za menjavo je nedvomno zgrešen.
Imate s slovenskim alpskim smučanjem dolgoročne načrte?Moji plani so dolgoročni. V Sloveniji imate nekaj zelo obetavnih smučarjev. Treba jim je ponuditi možnost, da bodo uspeli. Zelo pomembna je trenerska struktura ter serviserji, fizioterapevti in kondicijski trenerji, ki morajo med seboj sodelovati, kot smo mi v ekipi Tine Maze. Sicer se z Avstrijci ne bomo mogli nikoli primerjati, a je mogoče napredovati s kontinuiteto.
Menite, da bo imela slovenska smučarija v prihodnosti dovolj finančnih sredstev za takšen program?Ne vidim razloga, da jih ne bi imela. V Sloveniji je veliko podjetij, ki imajo denar in v katerih imajo ljudje ideje. Prepričan sem, da jih je mogoče vključiti v alpsko smučanje. Vidim potencial. Ne vem pa, koliko ima slovensko alpsko smučanje na računu minusa. Če ga ima veliko, bo težko realizirati dober program, saj bo treba vrniti dolg, namesto da bi vlagali v pogon.
Kaj bi vas zadovoljilo ob koncu sezone?Pravi pristop na tekmah in predvsem treningih. Spreminjanje mentalitete. Pristop ženske reprezentance v Söldnu mi ni bil všeč. Od Ane Drev sem pričakoval ogromno. Imela je zlato priložnost, a je ni izkoristila. Smo športniki, ki nas plačuje država in sponzorji. Imamo obveznost, da to spoštujemo in se kažemo v pokončni drži. Če bi bila Ana Drev moja tekmovalka, bi doživela hladen tuš. Kakršnega je v preteklosti večkrat okusila olimpijska in svetovna prvakinja, ki je bila povrhu še moja partnerica. Imeli smo težke debate. Od Tine sem zahteval, poudarjam, zahteval, da ima spoštovanje do svojega dela, do državne zastave, sponzorjev in organizatorjev.
Slišati je, da ste deležni velikega spoštovanja. Ga občutite tudi sami?Ga občutim. Sočasno pa opažam posameznike, ki v mojem delu le iščejo napake in me upravljajo. Na te stvari sem alergičen. Nikoli se denimo ne bom Burkhardu Schafferju posmehoval, kakšno kapo nosi, temveč ga bom cenil zaradi doseženih rezultatov.
Še enega Italijana je v zadnjem času praktično čez noč spoznala vsa Slovenija. Vaše mnenje o odbojkarskem selektorju Andrei Gianiju?Za uspeh Slovenije na evropskem prvenstvu so bili v prvi vrsti zaslužni odbojkarji sami. Oni so tisti, ki so tolkli žogo z vseh položajev, se branili pred napadi ter postali podprvaki. Andrea Gianni je ena največjih legend celotnega športa, ne le italijanske odbojke. Po njegovi zaslugi so slovenski odbojkarji verjeli v uspeh in zmage. Prvič v življenju sem bil vesel, da je Slovenija premagala Italijo, ker so si zmago slovenski odbojkarji zaslužili. Z Giannijem se ne poznava, a mi je bilo zelo všeč, kar je odgovoril novinarjem o meni. Imam njegovo telefonsko številko in ga bom v kratkem poklical. Povabil ga bom na sneg, morda pa bova organizirala kakšno predavanje o mentaliteti Slovencev.
