Slovenija polaga veliko upov v jutrišnji vrh EU-Balkan, na katerem se bodo srečali voditelji EU in držav na begunski poti prek Balkana. Pobuda za srečanje v Bruslju, ki se ga bodo poleg Slovenije udeležile Avstrija, Nemčija, Bolgarija, Hrvaška, Makedonija, Grčija, Madžarska, Romunija in Srbija, je prišla iz Ljubljane. Države naj bi se dogovorile o tem, kako se koordinirano odzvati na vse bolj množične prihode beguncev. V Slovenijo je iz Hrvaške do včeraj vstopilo krepko več kot 50.000 migrantov in beguncev, novi pa prihajajo ves čas. Prav tako se vsak dan v tisočih štejejo prihodi na grške otoke, od koder begunci nadaljujejo pot proti zahodnim in severnoevropskim državam.
Prihaja 20.000 odej
Pred vrhom je slovenski premier Miro Cerar za TV Slovenija sicer povedal, da že poteka koordinacija Slovenije z Avstrijo ter da je nekaj avstrijskih policistov že na meji s Hrvaško. Avstrija po njegovem prepričanju nosi veliko breme skrbi za begunce. Poleg tega se napoveduje prihod policistov iz držav Višegrajske skupine, pomoč s policisti pa so ponudile tudi Nemčija, Francija in Italija. Varovanje schengenske meje mora biti internacionalizirano, saj le tako lahko ohranimo Evropo brez meja, pravi Cerar. Slovenija je EU zaprosila za šestdeset milijonov evrov pomoči za šest mesecev ter za policijsko opremo in policiste.
Cerar je opozoril, da Hrvaška begunce nenadzorovano pošilja čez mejo in da sodelovanja ni. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa je pisala pismo hrvaški ombudsmanki Lori Vidović. Prosila jo je, naj pri hrvaških oblasteh posreduje, da ne bi prišlo do kršenja človekovih pravic.
Problem Slovenije je po Cerarjevem mnenju predvsem v tem, da se na Brežiškem soočajo s prevelikim številom migrantov, medtem ko na drugih prehodih ni nikogar, je povzela Slovenska tiskovna agencija. Če bi hrvaška stran sodelovala s Slovenijo, bi se lahko delo prerazporedilo. Zato se bo Cerar v nedeljo v Bruslju zavzel za tekočo komunikacijo med državami. Če v nedeljo ne bo upanja na rešitev, pa so vse možnosti odprte, pravi Cerar – tudi postavitev tehničnih ovir oziroma ograje na meji.
Praktični vidik mednarodne pomoči in sodelovanja je včeraj pojasnil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic. Dejal je, da bo do konca tedna v Slovenijo prispela pomoč Komisariata ZN za begunce UNHCR, že včeraj naj bi prejeli 10.000 odej iz Srbije, ob koncu tedna pa še 10.000 odej iz Danske. Slovenska tiskovna agencija je še poročala, da naj bi danes prispelo dvaindvajset ogrevanih šotorov s spalno opremo iz Češke. V vsakem bo bivalo sto deset beguncev, torej skupno dva tisoč dvesto. Poveljnik republiške civilne zaščite Srečko Šestan je dejal, da je Madžarska ponudila del poljske bolnišnice z ekipo, a se ministrstvo za zdravje še odloča, ali jo potrebujemo. Šefic in Šestan sta pohvalila delo policije, vojske, civilne zaščite in humanitarnih organizacij. Tudi Miro Cerar, ki je včeraj s pristojnimi ministri obiskal Brežice, je izrekel priznanje vsem, ki se trudijo pomagati beguncem. Kljub trudu pa so iz Amnesty International opozorili, da je moralo v brežiškem centru dva tisoč beguncev, med njimi otroci in dojenčki, noč prespati na prostem, pri komaj štirih stopinjah Celzija.
Pomorska akcija tudi za Egejsko morje?
Slovenija bo sicer na vrhu v nedeljo predlagala varovanje evropske meje na Egejskem morju z akcijo, podobno tisti v Sredozemlju (ta sicer poteka zoper tihotapljenje ljudi). V kabinetu predsednika vlade so nam še potrdili, da bo Slovenija vztrajala pri tem, da mora vsaka država begunce popisati oziroma registrirati. Ne glede na ravnanje drugih držav bo registracijo Slovenija nadaljevala, pravijo. Nekateri opazovalci teh procesov so v minulem tednu sicer opozorili, da registracija ne sme potekati za vsako ceno in čim prej po prihodu beguncev v državo, če to pomeni, da morajo na registracijo čakati brez osnovne oskrbe in na mrazu. Tudi v avstrijski policiji so se že odločili, da begunce, če je treba, popisujejo po prevozu v nastanitvene centre. Slovenski vladi je varuhinja Nussdorferjeva včeraj predlagala, naj ob prihodu beguncev za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic pospeši njihov sprejem in registracijo. Sosednjim državam pa naj vlada predlaga vzpostavitev humanitarnega koridorja prek Slovenije, je še dejala varuhinja. Hrvaški premier Zoran Milanović je sicer Sloveniji predlagal, naj begunce začne popisovati že na vlakih, ki vozijo s srbske meje. Slovenija je to ponudbo zavrnila.
Dnevnikov vir v kabinetu avstrijskega kanclerja Wernerja Faymana je včeraj pojasnil, da si bosta Slovenija in Avstrija v Bruslju v nedeljo »zagotovo močno prizadevali za rešitev begunske krize«. Dan prej je isti sogovornik pojasnil, da je cilj srečanja boljše upravljanje migracijske poti, pomoč Grčiji ter zajezitev dotoka beguncev iz Turčije. Ena temeljnih idej pa je, da bi zagotovili zadostno število policistov za enote agencije za nadzor zunanjih meja EU Frontex, ki bi v grških sprejemnih centrih (»hot spotih«) pomagali pri registraciji in ločevanju migrantov na tiste, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, in tiste, ki niso.
