Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je za nedeljo sklical poseben vrh držav vzdolž bal kanske migracijske poti, na katerem naj bi voditelji razpravljali o boljšem upravljanju toka beguncev. Čeprav je sprva zakrožilo, da naj bi predlog za vrh podala nemška kanclerka Angela Merkel in avstrijski premier Werner Faymann, ki bosta na njem predvidoma nastopila tudi z lastno zamisli jo reševanja krize, so nam v kabinetu predsednika vlade včeraj zatrdili, da je pobuda za srečanje voditeljev Slovenije, Avstrije, Nemčije, Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Grčije, Madžarske, Romunije in Srbije dejansko prišla iz Ljubljane. »Na vrhu bomo nastopili s svojim predlogom za reše vanje begunske krize,« so zatrdili v kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja, a podrobnosti niso želeli raz kriti. Predlog naj bi zajemal evropsko rešitev tam, kjer izvira begunski problem – torej na zunanjih evropskih mejah oziroma konkretno pri zahodnobalkanski migracijski poti v Grčiji.
Iskanje novih nastanitvenih možnosti
Slovenske oblasti se medtem zaradi večjega pričakovanega begunskega toka soočajo tudi z drugimi organizacijskimi težavami in iščejo možnosti za dodatne sprejemne in nastanitvene centre, avtobuse... Sled nje bodo na najbolj obremenjena območja skušali pripeljati iz drugih slovenskih regij, civilna zaščita pa se je že lotila tudi naročanja novih zalog suhe hrane. Pri iskanju objektov, kamor bi še lahko začasno nameščali begunce, so po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica pozorni predvsem na to, da sta točki vstopa v našo državo in izstopa iz nje čim bližje skupaj, saj je tako lažje organizirati premikanje beguncev proti avstrijski meji. A zaradi velike skoncentriranosti centrov na določenih območjih so ti že zelo obremenjeni, daleč najbolj sprejemni center v Brežicah in nastanitveni center v Šentilju.
Zato se skuša Slovenija dogovoriti za še eno vstopno točko beguncev v Avstrijo poleg tiste na nekdanjem mejnem prehodu Špilje. Kje, Šefic ni želel prejudicirati, je pa dejal, da med novimi možnimi lokacijami za nastanitev beguncev preučujejo nek danji samski dom v Velenju, ki je zdaj sicer v zasebnih rokah, strelski center v Pragerskem in skladiščni objekt v Hajdini, v katerih bi zagotovili nekaj več kot 1400 postelj. Še na prej bodo begunce očitno vozili tudi v opuščeno halo podjetja Beti v Bre žicah, ki so jo operativci nenačrtovano začeli uporabljati v torek, ko je začel brežiški sprejemni center pokati po šivih. Brežiški župan Ivan Molan in krajevna skupnost Dobova pa sta zaradi relativno maloštevilne ga prebivalstva oziroma prevelike koncentracije beguncev zavrnila možnost vzpostavitve še enega sprejemnega centra na njihovem območju, kar po Šefičevih besedah vlada povsem razume.
Slovenski načrt komplementaren z evropskimi
Novica o slovenski iniciativi za reševanje tegob na zahodnobalkanski migracijski poti je bila presenetljiva. Evropska unija se namreč že dlje časa loteva te problematike, doslej precej neuspešno. Ob Egejskem morju sicer skuša vzpostaviti posebno obravnavo beguncev v tamkajšnjih sprejemnih centrih (hot spot), kjer bi prihajajoče migrante predstavniki evropske podporne agencije za azil (EASO), Europola, Eurojusta in Frontexa po podrobnih registracijskih postopkih, preverjanju identitete in pogovorih o željah migrantov, kam želijo, ločili na dve skupini – na tiste, ki so upravičeni do mednarodne zaščite in jih bo mogoče z dogovorjenimi preselitvenimi shemami iz Grčije (in tudi Italije) preseliti v druge evropske države, in tiste, ki jih bodo pospešeno vračali v domovino oziroma državo, iz katere so prišli.
Da bi ta sistem deloval, je ključna tudi sklenitev akcijskega načrta med EU in Turčijo, po katerem bi večdesetletna kandidatka za polnopravno članstvo morala sprejemati v Grčiji zavrnjene migrante. A prav v vseh delih tega načrta se za zdaj zatika. V kabinetu slovenskega premierja zatrjujejo, da je slovenski načrt komplementaren z obstoječimi prizadevanji Evropske unije za ureditev krize.
Policija potrebuje tuje kolege
Ker je Slovenija pri oskrbi migrantov na robu zmogljivosti, je včeraj evropsko komisijo tudi uradno zaprosila za dodatno finančno pomoč in odobritev policijskih okrepitev drugih držav članic, s katerimi bi si pomagali pri varovanju schengenske meje. Zaprosilo za odobritev dodatnih policijskih sil je sicer le formalnost, slovenska vlada pa medtem že vodi pogovore s posameznimi državami o napotitvi dodatnega števila policijskih enot v Slovenijo. Šlo naj bi za višegrajske države (Slovaška, Madžarska, Poljska in Češka). Obstaja tudi želja, da bi dodatno policijsko pomoč dobili še iz Avstrije in Nemčije, ki se sicer kot zadnja člena v zahodnobalkanski verigi prav tako soočata z velikim dotokom beguncev.
Koliko policijskih sil iz tujine bi si Slovenija želela, včeraj ni bilo mogoče izvedeti. O podrobnostih njihovih pooblastil, številnosti teh enot in časovni omejenosti njihovega sodelovanja s slovensko policijo naj bi se dogovorili dvostransko, je pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. »Potrebno število policistov je odvisno od prebežnikov. Če so mirni in če veš, kdaj in koliko jih prihaja, potem lahko 100 policistov obvladuje 50.000 ljudi, tako kot pod Poncami. Če prihajajo v valovih, nenapovedano, od vsepovsod, pa bi morali postaviti enega policista poleg drugega. Zato je slovenska policija tako razočarana nad delovanjem hrvaške policije,« pravi Branko Lobnikar, profesor na fakulteti za varnostne vede. Ob tem poudarja, da je v Sloveniji okoli 6000 policistov, ki morajo izvajati še vse druge naloge v državi. »Kratek čas to gre, dlje časa pa ne.« Slovenska policija bo sicer po njegovem prepričanju pomoč potrebovala predvsem pri sprejemanju beguncev v državo.
Slovenske oblasti bi utegnile za pomoč pri varovanju meje zaprositi tudi evropsko agencijo za nadzor meja (Frontex), ki pa razpolaga le s tolikšnimi policijskimi silami, kot jih države članice napotijo na služenje v agenciji. Čeprav je evropska komisija želela za delovanje Frontexovega osebja pri popisovanju beguncev v italijanskih in grških sprejemnih centrih (hot spot) od držav članic dobiti zagotovilo za 775 policistov, so jih dobili precej manj. Devetnajstim evropskim državam jih je uspelo zbrati zgolj 291, zaradi česar bo delo v teh centrih dodatno oteženo.
Pomoč tudi z dodatno aktivacijo pogojnih policistov
V Slovenijo vstopa po 8000 prebežnikov na dan, zato je slovenska policija po lastnih pojasnilih na meji svojih zmogljivosti. A število beguncev se bo v kratkem najverjetneje še povečalo, saj je hrvaški premier Zoran Milanović že ocenil, da bi naša država lahko sprejemala po deset tisoč beguncev na dan. Vlada zato že išče dodatne sile: včeraj je na teren oziroma na najbolj obremenjene točke v Brežicah in Šentilju poslala še okoli 200 slovenskih vojakov. Ti lahko po besedah državnega sekretarja Šefica zdaj patruljirajo, opazujejo teren, opozarjajo in omejujejo gibanje ljudi na določenem območju..., a le pod budnim očesom policistov, saj so brez policijskih pooblastil. Sami bodo lahko te naloge v najboljšem primeru opravljali šele čez teden dni, saj zaradi možnosti referendumske pobude včeraj sprejeta novela zakona o obrambi ne more začeti veljati prej. Čeprav ima še nekaj rezerv, pa tudi vojska policiji ne more ponuditi neomejenega števila vojakov.
Da vsa ta načrtovana pomoč za nadzor meje ne bo zadoščala, kaže tudi to, da bo slovenska vlada danes predlagala spremembe zakona o policiji. Trenutno 250 pogojnih policistov pomaga rednim enotam policije, tem pa naj bi se po spremembah zakona pridružili tudi zaradi zujfa predčasno upokojeni policijski kolegi. Šefic glede na omejitve pri zagotavljanju opreme najprej računa na okoli 500, nato pa skupno na 800 pomožnih policistov, ki bodo delali z vsemi policijskimi pooblastili, a pod nadzorom aktivnih policijskih kolegov. Za dodatno pomoč pri oskrbi beguncev se pogovarjajo tudi v civilni zaščiti, kjer bi za vodenje nastanitvenih centrov radi pridobili upokojene častnike.
Komisar Avramopolus na ekspresnem obisku
Razmere begunske krize v Sloveniji bosta danes komisarju za migracije in notranje zadeve Dimitrisu Avramopolusu predstavila premier Cerar in notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Viri v evropski komisiji so včeraj za Dnevnik pojasnili, da želi Avramopolus dobiti natančen pregled nad situacijo v Sloveniji (med triurnim obiskom sicer ne bo obiskal niti enega sprejemnega ali nastanitvenega centra), da bi evropska komisija tako lažje pomagala tukajšnjim oblastem pri obvladovanju begunske krize. Isti viri so bili sicer precej skopi tudi glede ocene, kakšen bi utegnil biti izplen nedeljskega vrha EU-Balkan. »Radi bi videli operativni dogovor, s katerim bi se države spopadle z vse večjimi (migrantskimi, op. p.) izzivi,« je dejal vir pri komisiji. Ali to vključuje predvsem večje sodelovanje policij, o katerem so se včeraj na sestanku na Dunaju strinjali generalni direktorji slovenske, avstrijske, madžarske in hrvaške policije, ali pa tudi boljši dialog med politiki v regiji, viri v Bruslju niso želeli pojasniti. Priprave vrha namreč še potekajo.
