Nemška vladajoča koalicija tudi po potrditvi zaostrene azilne politike, ki naj bi omejila migracijo iz Albanije, s Kosova in iz Črne gore, ki po novem sodijo med varne države, ne najde skupnega jezika. Čeprav so pozivi k postavljanju ograje na mejah, zahvaljujoč tudi zgodovinskim travmam z zidovi ločene Nemčije, naleteli na ostro nasprotovanje, v partnerski CSU še vedno zahtevajo omejitev imigracije. Če ne drugače, s pomočjo »tranzitnih con«, ki bi jih postavili na meji z Avstrijo, v njih pa po hitrih postopkih odločali, kdo je upravičen do azila in kdo ne.
Kanclerka Angela Merkel idejo podpira, a vprašanje je, ali bo v postavitev centrov privolila SPD. Ta opozarja, da Nemčija na svojih mejah ne potrebuje »množičnih zaporov« za begunce. Vse bolj jasno postaja, da izjavi Angele Merkel, da bo Nemčija zmogla in da lahko v državo pridejo vsi begunci, ki si to želijo, ni sledil ustrezen organizacijski odziv. Mnoga nemška mesta so pri logistični preskrbi prepuščena sama sebi. Zgolj septembra je v Nemčijo po podatkih zveznega urada za migracije in begunce prispelo skoraj 165.000 beguncev in migrantov, od tega več kot 85.000 Sircev, dobrih 19.000 Iračanov, skoraj toliko Afganistancev in slabih 6000 prebežnikov iz Albanije. V mnogih mestih imajo zato pred prihajajočo zimo težave z zagotavljanjem nastanitve. Usposabljajo vse prazne stavbe, ki jih uspejo najti, od poslovnih prostorov do propadajočih nakupovalnih centrov in zapuščenih športnih objektov.
Neuspešna politika kriva za nestrpnost?
Nemška politika je podcenila tudi moč tistih, ki so nenaklonjeni »kulturi dobrodošlice«. Doslej se je nezadovoljstvo zaradi preširoko odprtih vrat večinoma izražalo skozi vse slabše rezultate vlade v javnomnenjskih raziskavah, v minulih dneh pa se je stopnjevalo v sovraštvo in rasizem. Demonstracij proti sedanji politiki do beguncev se je udeležilo med 15.000 in 20.000 podpornikov islamofobne Pegide. To gibanje, ki je staro komaj leto dni, je po ocenah dresdenskega politologa Wernerja Patzelta dobilo zagon zaradi podcenjevanja mobilizacijske moči gibanja. »Tako nasilni v izjavah kot tokrat v Pegidi niso bili še nikoli. Politika bo morala omejiti priseljevanje, da bodo občine lahko normalno poskrbele za begunce in njihovo perspektivo,« opozarja Patzelt, ki razloge za naraščanje nestrpnosti do tujcev v veliki meri pripisuje prav neuspešnemu obvladovanju begunske krize.
Po zadnjih raziskavah skoraj 60 odstotkov Nemcev meni, da je Nemčija že preobremenjena z begunci. Vse pogostejši so tudi nasilni napadi na politike, ki zagovarjajo politiko Merklove. Nedavno so z nožem hudo ranili takrat še kandidatko za županjo v Kölnu Henriette Reker. Cilj napadalca je bil »izraziti« nezadovoljstvo z dobrodošlico beguncem, ki jo je zagovarjala kasneje izvoljena kandidatka. Napačno bi bilo seveda sklepati, da vsi Nemci niso naklonjeni sprejetju beguncev. To navsezadnje dokazuje več kot 10.000 protestnikov, ki so se v Dresdnu zbrali na demonstracijah proti Pegidi, in na desettisoče prostovoljcev, ki po vsej Nemčiji skrbijo za begunce v začasnih nastanitvenih centrih.
Popačena medijska slika
Četudi bi Merklovi z nedavnim, precej kritiziranim obiskom v Turčiji in kvotami delitve beguncev znotraj EU, ki s komaj nekaj deset preseljenimi begunci ne kaže na »zmago«, uspelo umiriti strasti, državo še vedno čaka zahtevna integracija. Svetovalka za begunce Mir Ghaffari je v pogovoru za Spiegel opozorila, da mediji radi prikazujejo sliko visokokvalificiranih beguncev, ki bodo v Nemčiji lahko nemudoma začeli delati. Slika je v resnici drugačna in precej bolj skrb vzbujajoča. Tudi visokoizobraženi begunci iz Sirije, ki so v Nemčijo prišli že pred letom dni in pol in so se nemško učili že v Siriji, še niso našli zaposlitve.
Čeprav se mnogi nadejajo, da si bo Merklova, skupaj z njo pa vsa država, lahko nekoliko oddahnila zahvaljujoč zimi, zaradi katere naj bi se prihodi beguncev in migrantov nekoliko zmanjšali, pa se po poročanju nekaterih nemških medijev odpira nov tok migrantov. Glas o nemški politiki dobrodošlice naj bi namreč že dosegel nekatere afriške države, od koder doslej v Nemčijo migranti niso prihajali v večjem številu. Je Merklova odprla pandorino skrinjico?
