Tragični prizori beguncev Slovenijo in Hrvaško prisilili k popuščanju

Sprejem z zamudo

Pred vstopnimi točkami v Slovenijo je občasno obtičalo več kot tisoč ljudi, drugi so včeraj mejo prečkali na neuradnih prehodih in pot nadaljevali peš. Pred mejnim prehodom v Središču ob Dravi je Evropa videla prizore, ki bi se ob morebitnem zaprtju meja v vse hladnejšem vremenu utegnili ponavljati. Slovenski politični vrh se je ogorčeno odzival na porušeno usklajevanje s Hrvati, ki je delovalo, dokler Avstrija Slovenije ni zaprosila, naj zaradi skorajda zapolnjenih zmogljivosti v njihovih nastanitvenih centrih upočasni prehajanje beguncev na 1500 na dan. Čeprav je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar še včeraj dopoldne zatrjevala, da bomo izmed nakopičenih beguncev na meji v državo sprejemali zgolj najranljivejše skupine, ni bilo tako. Slovenija je še naprej sprejemala vse, a s časovnimi zamiki.

»Nesprejemljivo je, da begunci obtičijo na meji«

Več sto beguncev je moralo na prestop meje v noči na ponedeljek čakati tudi v Trnovcu, kjer jih je z ograjo pričakala slovenska policija, za njo pa je ograjo postavila še hrvaška. »Preprosto nesprejemljivo je, da se države, ko begunci in iskalci azila obtičijo na meji, otresajo odgovornosti. Dejstvo je, da so evropski voditelji že mesece vedeli, da lahko pride do takšne situacije, vendar jim je ni uspelo preprečiti tako, da bi sprožili podporne mehanizme, ki so na voljo,« je kritična Barbora Černušáková, raziskovalka pri Amnesty International, ki trenutno spremlja razmere na meji.

»Hrvaška policija je svoja dejanja poskušala upravičiti z besedami, da 'to delajo vsi – poglejte Madžarsko'. Takšen odnos je obupen in nevaren. Če nameravajo članice EU nadaljevati v tej smeri, torej opuščati spoštovanje svojih obveznosti, to lahko sproži učinek domin z drastičnimi posledicami za tisoče ljudi, ki prispejo vsak dan. Članice EU morajo sodelovati in poiskati izvedljive rešitve, ki bodo spoštovale pravice in dostojanstvo beguncev in prosilcev za azil,« še meni Černušáková.

Včeraj je v Slovenijo prispelo več kot 6000 migrantov. »Pod takšnim pritiskom, kot smo zdaj, ne bomo zdržali več dni,« je ocenjeval direktor uprave za zaščito in reševanje Darko But. Na hrvaški strani namreč sprva ni kazalo, da bi se porušena komunikacija med državama vnovič vzpostavila.

Hrvaška jih bo še pošiljala

»Begunci bodo šli naprej. Spuščali jih bomo in pošiljali proti Sloveniji... Hrvaška ne bo država, v kateri se bo zadrževalo večje število ljudi. Sprejemali bomo po 5000 ljudi v Opatovcu. Slovenija se prilagaja situaciji,« je sporočil hrvaški premier Zoran Milanović in zagotovil, da je v nenehnih stikih s slovenskim kolegom Cerarjem. Skupaj z notranjim ministrom Rankom Ostojićem je zagotavljal, da imajo oblasti razmere pod nadzorom, medtem ko ga je zaradi odziva na begunsko krizo kritiziral vodja opozicijske HDZ Tomislav Karamarko, grajo mu je v vse bolj razgretem predvolilnem času namenila tudi predsednica države Kolinda Grabar Kitarović. Ob notranjepolitičnih in meddržavnih obtoževanjih so se južni sosedje včeraj vendarle lotili tudi gradnje novega šotorskega naselja za do 15.000 ljudi.

Zaradi zastoja pri prehajanju slovensko-avstrijske meje se je tragična slika risala tudi na srbsko-hrvaški meji. V Srbiji je zaradi spremenjenega pretoka na migracijski poti po podatkih Visokega komisariata za begunce (UNHCR) obtičalo 10.000 ljudi. Vsaj tretjina jih je na prehod hrvaške meje v dežju čakala pri srbskem Šidu, med njimi veliko žensk in otrok. Zaradi katastrofalnih razmer na meji človekoljubnim organizacijam ni uspelo oskrbeti vseh. UNHCR je zaradi nastalih razmer ostro pograjal tako Hrvaško kot Srbijo in državama postavil izbiro: ali naj hrvaške oblasti begunce pustijo naprej ali pa naj jim v Srbiji zagotovijo ustrezne nastanitve. Proti večeru se je pritisk na srbsko-hrvaški meji zmanjšal.

Na srbsko-hrvaški meji pomanjkanje

S srbsko-hrvaškega obmejnega območja so prostovoljci poročali o kaotičnih razmerah in pozivali k policijskim okrepitvam, več zdravnikom in pomoči pri organizaciji oskrbe. »Kriza se je začela v nedeljo. Majhni otroci so bili ujeti med množico ljudi, stoječih v dežju in blatu. Policija je potrebovala več ur, da jih je izločila iz množice, a so že bili ranjeni,« je slikovit češki prostovoljec Jakub Jareš. Srbske oblasti v centre ob meji s Hrvaško naenkrat pripeljejo tudi do 1500 ljudi, kar povzroči pravo logistično nočno moro. Tamkajšnji zbirni centri imajo namreč prostora zgolj za nekaj sto ljudi. UNHCR opozarja, da na hrvaško-srbskem mejnem območju primanjkuje vsega – od odej do hrane in vode.

Iz Nemčije, »vrha« zahodnobalkanske migracijske poti, ni informacij, da bi spremenili režim prehajanja beguncev na meji z Avstrijo. Toda po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica jih Nemčija v zadnjih dneh sprejema manj kot prej, naši severni sosedje pa se soočajo z velikim številom migrantov, ki so v državi nastanjeni že nekaj časa. Šefic meni, da Nemčija počasi že dosega zgornjo mejo beguncev, ki jih lahko sprejme. Podobno naj bi bilo na Švedskem.

Slovenija ne bo gradila ograje

In kako naprej? Čeprav Nemčija in Avstrija slovenskim oblastem nista ponudili pomoči pri varovanju zunanje schengenske meje, v slovenski vladi razmišljajo prav o takšni prošnji nekaterim državam EU. »Preliminarni pogovori v tej smeri že obstajajo,« je potrdil Šefic. O postavitvi žičnate ograje na zeleni meji za zdaj ne razmišljajo, saj bi bil njen učinek vprašljiv. Popolna zapora meje ni mogoča, saj tudi fizične pregrade ne morejo povsem onemogočiti prehajanja skupinam ljudi, je včeraj pojasnil premier Cerar in dodal: »Glede na razmere bomo stopnjevali naš nadzor na meji, tako s policijo kot z logistično podporo vojske, če bo treba. Prav tako s tehničnimi sredstvi.«

Aleš Gaube