Najvišjo nezavezujočo ponudbo za Cimos naj bi oddal Nijaz Hastor, največji lastnik propadlega koncerna Prevent Global, katerega stečaj je leta 2010 za sabo pustil 1260 brezposelnih.
To informacijo nam je v zadnjih dneh potrdilo več virov. Hastor, lastnik bosansko-hercegovske skupine ASA Prevent in nemškega podjetja Prevent Dev, je od Cimosa že marca kupil tovarno v Srebrenici. Naskok na koprsko skupino, ki zaposluje okrog 7000 ljudi, naj bi Hastorju pomagala financirati ruska državna banka VTB. Ali bo Hastor oddal zavezujočo ponudbo za Cimos, uradno ni mogoče preveriti. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi Hastor vrednost koprske skupine (skupaj z dolgovi) ocenjeval na 250 milijonov evrov.
Hastor – od Preventa Globala do Cimosa
Po neuradnih informacijah naj bi bilo v igri za Cimos od osem do deset ponudnikov iz več držav: ZDA, Nemčije, Italije, Španije… Nekateri od teh naj bi se zanimali le za posamezne dele te skupine. »Glede na to, da so informacije o izraženem interesu, oddanih ponudbah in nadaljnjih postopkih v poslovnem smislu občutljive, teh informacij ne razkrivamo,« so nam včeraj pojasnili v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ta vodi konzorcij prodajalcev Cimosa, ki imajo v lasti dobrih 92 odstotkov delnic, povabilo za oddajo ponudb za nakup večinskega deleža in refinanciranje družbe pa je objavil avgusta. Že pred časom smo v Dnevniku razkrili, da se za nakup Cimosa med drugimi zanima ameriški avtomobilski dobavitelj Dura Automotive Systems. V njegovem vodstvu je pred leti služboval aktualni predsednik Cimosove uprave Gerd Rosendahl.
Hastor je eden od ključnih akterjev zgodbe o Preventu Globalu, nekoč uspešni skupini, ki se je potopila zaradi gospodarske krize in sporov med lastniki. Od začetka stoletja je lastniško obvladoval Prevent Dev, prek katerega je nadziral nabavo slovenjegraške skupine. Medtem ko je Prevent Dev s sedežem v Wolfsburgu lani ustvaril skoraj 454 milijonov evrov prihodkov, je Prevent Global že pet let v stečaju. Ta Hastorjevega poslovnega imperija, ki ima okoli 12.000 zaposlenih v avtomobilski, tekstilni, konfekcijski in pohištveni industriji, ni pretirano zamajal, saj je poslovnež iz bosanskega Goražda že pred tem tudi s pomočjo Preventa Globala zgradil proizvodno mrežo v državah s cenejšo delovno silo. Lani je svojo pot v Sloveniji končalo še eno Hastorjevo podjetje – Prevent Halog iz Lenarta v Slovenskih goricah, ki je šlo po izgubi posla z Daimlerjem v likvidacijo, brez dela pa je ostalo 412 ljudi. Hastor, ki je v zadnjih letih pomemben del poslov prepustil sinovoma, je poslovnež, ki v javnosti ne nastopa pogosto. Odgovornost za propad Preventa Globala je avgusta 2010 pripisal »samovoljnim potezam slovenskega lastnika (Janka Zakeršnika, op. p.), ki je z odločitvami odstopal od Preventa Skupine«.
Bodo Cimosove dolgove refinancirali Rusi?
Zakaj se Hastor zanima za nakup Cimosa, ni težko ugibati. Medtem ko je koprska skupina še vedno pomemben dobavitelj nekaterih avtomobilskih velikanov, se je Hastorjev imperij v zadnjem letu dni opazneje širil. Po odkupu Cimosove tovarne v Srebrenici je sarajevski Prevent pred meseci postal lastnik nemške družbe Machalke, ki izdeluje luksuzno pohištvo in notranjo opremo. Ali bi Hastor Cimos po nakupu razkosal, obdržal nekatere dele in glavnino proizvodnje preselil na lokacije po nekdanji Jugoslaviji, ni znano. Po naših podatkih bi Hastor Cimosove dolgove refinanciral s pomočjo VTB, druge največje ruske banke, ki je prejšnji mesec z 200 milijoni evrov dokapitalizirala svojo evropsko izpostavo (ta bo imela po novem sedež v Frankfurtu). VTB je od lani med večjimi financerji hrvaškega Agrokorja.
Od prodaje Cimosa, ki sovpada z izbruhom afere Volkswagen (ta utegne v prihodnjih mesecih še bolj pretresti evropsko avtomobilsko industrijo), bo bržčas odvisen tudi dolgoročni obstoj te skupine. Ta ima številne težave. Medtem ko so dogovori med Cimosom in bankami upnicami še vedno na krhkih temeljih, bi skupina kot razvojni dobavitelj potrebovala dodatna vlaganja, s pomočjo katerih bi lahko trgu ponudila nove izdelke. Obenem bo moral Cimos v prihodnjih dveh letih pospešeno vračati dolgove. Po izvedeni prisilni poravnavi je imela matična družba konec junija letos za okoli 145 milijonov evrov finančnih obveznosti, dostopnih podatkov o tem, koliko jih je ostalo na hčerinskih družbah, ni. Novembra mora Cimos svojim dobaviteljem poravnati prvega od osmih obrokov obveznosti v višini 1,75 milijona evrov, torej skupno 14 milijonov evrov. Že v letu 2017 pa bo Cimos začel poravnavati svoje obveznosti do bank in drugih finančnih upnikov v višini dobrih 25 milijonov evrov na leto. Poplačali naj bi jih v osmih letih, lahko pa tudi bistveno prej, saj prodajalci Cimosa iščejo kupca, ki bo ob nakupu družbe refinanciral dolgove.
Prodaja v času, ko Cimosu bežijo kupci
Največja težava Cimosa so odpovedi naročil. Zaradi Cimosovih finančnih težav, razglasitve insolventnosti in lastniškega vakuuma so namreč nekateri njegovi kupci začeli iskati druge dobavitelje. Že tik pred poletjem je ameriška multinacionalka Eaton, eden od desetih največjih Cimosovih kupcev, prekinila sodelovanje z mariborsko hčerinsko družbo Cimos Tam. Z novim letom naj bi nadaljnja naročila odpovedal koncern PSA, sodelovanje s Cimosom pa so omejili tudi v Fordu. V Cimosu so sicer večkrat poudarili, da so pri kupcih prepoznani kot primeren in konkurenčen dobavitelj.
Matična družba Cimos je imela sicer ob koncu lanskega leta za 270 milijonov evrov kratkoročnih in dolgoročnih finančnih obveznosti, na ravni skupine pa 430 milijonov evrov. Aprila letos so lastniki na podlagi dogovora o finančnem prestrukturiranju družbe v kapital matične družbe pretvorili 168 milijonov evrov terjatev.
