Vodstvo Cimosa je šele po skoraj letu in pol svojim lastnikom predstavilo obremenjujoče izsledke posebne revizije. Ti prav tako niso zadovoljni z ukrepi, ki jih je vodstvo sprejelo za zaščito interesov družbe. V SID banki so zato od Cimosovega vrha zahtevali konkretne poteze, ki so jih delničarji na ponedeljkovi skupščini soglasno podprli.
Spomnimo, pod drobnogledom posebnih revizorjev Deloitte revizije so bili štirje posli: poroštvena izjava propadli Skupini Viator & Vektor (V&V), nepovratno kreditiranje Rokometnega kluba Cimos v višini okrog deset milijonov evrov, večkratno odstopanje terjatev bankam za zavarovanje posojil in vzajemni nakupi delnic med Cimosom in Kovinoplastiko Lož.
Uprava mora sprožiti postopke za povrnitev škode
Na podlagi izsledkov revizije je Cimos lani novembra proti nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku uprave Francu Krašovcu in prokuristu Vladimirju Bukviču vložil enajstmilijonsko tožbo. Ta se nanaša na financiranje rokometnega kluba in poroštvo V&V. V stik s Krašovcem nam ni uspelo stopiti, Bukviču pa se odškodninska tožba »zdi nepojemljiva«: »Očitki so, da je bilo posojilo nezavarovano. Namesto posojil bi rokometnemu klubu lahko dajali tudi donacije. Ker bi lahko na vrhuncu popularnosti kdo iz tujine klub zlahka prevzel, smo se odločili za kredite. Poleg tega smo s financiranjem rokometa ravnali družbenoodgovorno.« Rokometni klub je sicer vodil Aleš Koršič, nekdanji vodja pravne službe v Cimosu, danes izvršni direktor na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je skoraj polovični lastnik Cimosa. Koršič je pojasnil, da je kot pooblaščenec kluba izvajal posle v zvezi z delovanjem kluba: »Pri odobravanju posojil in pri drugih odločitvah o posojilu, pa nisem imel nobene vloge,« je dejal.
In zakaj vodstvo Cimosa (še) ni ukrepalo pri preostalih spornih poslih? Kot je na skupščini pojasnil nekdanji član uprave Andraž Brodnjak, so lani porabili veliko časa za ugotavljanje dejstev o prepletanju podelitve zavarovanj in o tem, koliko škode je nastalo posameznim upnikom. O delniških poslih med Cimosom in Kovinoplastiko Lož pa je pojasnil, da je bila lani sklenjena poravnava in da s to transakcijo Cimos ni bil oškodovan. Kljub temu so delničarji odločili, da mora vodstvo družbe v pol leta (po predhodni neodvisni pravni oceni o utemeljenosti vložitve tožb in kazenskih ovadb) začeti sodne postopke za povrnitev škode. Čeprav naj bi izsledki posebne revizije kazali na sume kaznivih dejanj, v Cimosu teh očitno niso naznanili policiji, kar so nam tam tudi potrdili.
Nadzorniki in Bartolič brez razrešnice
Na zahtevo DUTB so Cimosovi delničarji odločali o podelitvi razrešnice za vsakega člana uprave in nadzornega sveta posebej. Takšno odločitev je predstavnik DUTB med drugim utemeljil s tem, da so določeni člani odstopili prav v trenutku, ko bi družba potrebovala trdno vodstvo. Tako razrešnice niso prejeli bivši predsednik nadzornega sveta Vojko Antončič, Marjan Podgoršek (direktor DSU) in Zvonimir Grgurovič. Vse tri je k odstopu po neuradnih informacijah lani spodbudil domnevno podcenjujoč odnos DUTB in bank. Brez razrešnice je ostal tudi bivši šef Jerko Bartolič. Zanj je bila kaplja čez rob lanska odločitev DUTB o odstopu od načrtovane sanacije in začetku prisilne poravnave, o kateri naj bi bil obveščen tik pred zdajci. Nekdanja člana nadzornega sveta Meta Berk Skok in Stojan Nikolić, član uprave Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), sta razrešnico prejela, saj sta odstopila že marca lani. Razrešnico je prejel tudi Andro Ocvirk, edini nadzornik, ki lani ni odstopil, poslovanje Cimosa pa nadzoruje že skoraj dve desetletji. Poleg njega sta razrešnice prejela še nadzornika Walter Gnauert in Peter Steh, imenovana v času prisilne poravnave, ter do letos poleti člana uprave Janez Gradišek in Brodnjak.
Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) je sicer uspelo imenovati svojega predstavnika v nadzorni svet. To je postal Mitja Mavko, državni sekretar na ministrstvu za finance v času sanacije bank, zdaj zaposlen na Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD).