Avstrija je letos zaznavala rekorden dotok migrantov čez madžarsko mejo vse do včeraj, ko je sprejemni center v obmejnem Nickelsdorfu ostal prazen. Begunski tok je v Avstrijo prihajal zgolj še prek Slovenije, zaradi česar so se v nastanitvenih centrih v Gradcu in drugod na Štajerskem počasi začele polniti tamkajšnje kapacitete. »Avstrija zaradi spremenjenega begunskega toka ne bo spremenila svojega ukrepanja,« je za Dnevnik dejal tiskovni predstavnik avstrijskega notranjega ministrstva Karl Heinz Grundböck. Enako pričakuje tudi Herbert Langthaler, strokovnjak za rasizem pri avstrijski nevladni organizaciji Asylkoordination, ki pozorno spremlja obravnavo beguncev v Avstriji. »Oblasti so se na to možnost in prihod večjega števila ljudi pripravljale že dalj časa. Je pa res, da so centri ponekod na meji zmogljivosti,« je Langthaler dejal za Dnevnik.

Avstrija je bila ciljna država že v prejšnjih letih

Naša severna soseda zaradi letos prenesenega migracijskega težišča z italijanske na zahodnobalkansko pot zaznava rekordne prihode migrantov. Okoli 230.000 beguncev je letos prestopilo avstrijske meje, večina jih v Avstriji ni ostala. Kljub temu prav Avstrija sodi v vrh lestvice števila prosilcev za azil glede na število prebivalstva. Lani je za mednarodno zaščito v Avstriji zaprosilo dobrih 28.000 oseb, zgolj letos do konca septembra pa je ta številka s 55.000 prosilci za azil že skoraj podvojena. Dobrih 9000 oseb je za mednarodno zaščito zaprosilo septembra, tamkajšnje oblasti pa pričakujejo, da bo do konca leta takšno prošnjo oddalo skupaj 85.000 oseb. »Ker v Avstrijo prihaja več ljudi, je logično, da se je povzpelo tudi število prosilcev za azil,« dodaja Grundböck.

A naša severna soseda s tokratnim begunskim tokom in številnejšimi prošnjami za azil ni šele letos postala ciljna država. »To je bila Avstrija že prej. Tu je zatočišče našlo precej Čečenov, saj se država skupaj z Belgijo pri tem vprašanju ni pretirano ozirala na odnose z Rusijo. Tudi veliko Afganistancev gostimo. Predstavljajte si, ljudje morajo do Avstrije prečkati osem mej. To je za številne Afganistance prva država, kjer jih policija ni pretepala. Enkrat imajo torej dovolj prehajanja meja in se odločijo ostati,« opisuje Langthaler.

Poleti so nastanitveni centri pokali po šivih

Razen avstrijskih svobodnjakov (FPÖ), ki gojijo negativno politiko do beguncev, je politični prostor pomoči beguncem naklonjen. Ker se v Avstrijo prispeli begunci kmalu odpravijo naprej proti Nemčiji – za večino je to namreč končni cilj –, se je Avstrija zaenkrat soočala predvsem samo s pomanjkanjem zadostnih kapacitet v namestitvenih centrih. Ta stiska je postala posebej očitna avgusta in septembra, ko je bil pretok čez zahodnobalkansko pot največji. Osrednji namestitveni center Traiskirchen je takrat pokal po šivih. Okoli 4500 beguncev se je julija drenjalo v nastanitvenem centru in so bili zaradi pomanjkanja postelj prisiljeni spati na tleh. Za številne v centru niti ni bilo prostora in so spali kar na ulici, kjer so jim pomoč ponudile človekoljubne organizacije in prostovoljci. Zdaj se razmere v tem centru umirjajo.

Do težav je vedno znova prihajalo tudi v Salzburgu, če je Nemčija upočasnila dotok beguncev oziroma poostrila mejni nadzor. Takrat so bili odpovedani številni vlaki proti nemški meji, begunci pa so do sprostitve mejnega prehoda obtičali v mestu. Prav zaradi teh težav je tamkajšnji deželni glavar Wilfried Haslauer že poleti terjal določitev zgornje meje števila ljudi, ki bi jih bila država pripravljena sprejeti. »Haslauer prihaja iz iste konservativne stranke (ÖVP) kot notranja ministrica in ta nikoli ni imela stališča glede tega vprašanja,« njegov populistični poziv razlaga Langthaler.

Poziv za žičnato ograjo med Nemčijo in Avstrijo

Nezadovoljstvo pa se medtem vse bolj krepi v Nemčiji, konkretno na Bavarskem. Tamkajšnja vladajoča stranka CSU (sestrska stranka Merklove CDU) zahteva vzpostavitev tranzitnih centrov na meji, kjer bi migrante ločevali na do mednarodne zaščite upravičene in na ekonomske migrante, ki bi jih nemudoma vračali v Avstrijo. Tako Merklova kot koalicijski socialdemokrati vzpostavitev takšnih tranzitnih centrov zavračajo. Podobno kot posamezni politiki v Avstriji tudi nekateri nemški politiki zdaj kritizirajo do beguncev prijazno politiko Nemčije in terjajo določitev zgornje meje števila ljudi, ki bi jih bila država pripravljena sprejeti. To od Merklove terja tudi podmladek vladajoče stranke CDU/CSU, a je ta vse tovrstne zamisli že zavrnila.

Če bi se Nemčija dejansko odločila zapreti mejo z Avstrijo, bi to vplivalo na vse države južno po balkanski migracijski poti. »Podobno razpravo bi potem imeli tudi v Avstriji,« pravi Langthaler, a ob tem dodaja, da med večino avstrijskih politikov vendarle obstaja zavedanje, da zaprtje meje ni rešitev. »Če ljudem odrečeš pravico do azila, odrečeš človekove pravice, s tem pa osnove za sobivanje,« je pristavil.

Vodja nemškega policijskega sindikata je včeraj razmišljanjem politikov dodal še en vroč kostanj. Šel je precej dlje kot kateri koli politik doslej. Od vlade je namreč za učinkovito upravljanje nadzora na meji zahteval postavitev žičnate ograje na zeleni meji z Avstrijo in si ob tem zaželel še učinek domin. »Če bomo na ta način zaprli našo mejo, bo na enak način tudi Avstrija zaprla mejo proti Sloveniji. Prav ta učinek potrebujemo,« je dejal vodja nemškega policijskega sindikata Rainer Wendt. »To je absurdno. Ena glavnih pridobitev EU je svoboda gibanja, ta pa ne more biti uničena zaradi enega ali dveh milijonov beguncev v Evropi, za katero ta številka ne bi smela biti težava,« je odločen Langthaler.

Toda izjave Rainerja Wendta niso niti najmanj zvenele, kot bi bile operativno-varnostne narave, temveč se je v intervjuju za časnik Welt že opredeljeval kot politik. Po njegovih besedah Nemčija s svojo politiko v svet ne sme več pošiljati signala, naj vsi pridejo tja, saj tako prihaja do nevarnosti socialnih nemirov, nemška kanclerka Merklova bi po njegovem mnenju zato morala povleči zavoro. »Teh izjav ne komentiramo,« je dejal tiskovni predstavnik avstrijskega notranjega ministrstva Grundböck in pristavil, da gre za politično vprašanje.