»Danes je pomemben dan za Evropo in Evropsko unijo. Je dan zmage človečnosti,« je dejal italijanski notranji minister Angelino Alfano. Slovo od prve majhne skupine beguncev, s katero EU preverja, kako bo sistem preselitev sploh deloval, je Alfana vidno čustveno vznemirilo. Tudi drugi evropski politiki so ta korak pozdravili kot izraz evropske solidarnosti. Za trenutek se je zdelo, da so pozabljena večmesečna razhajanja članic EU glede vzpostavitve sistema kvot, proti kateremu bo slovaška vlada pred evropskim sodiščem v Luksemburgu predvidoma vložila tožbo.
Nova domovina na severu
V prihodnjih tednih namerava Italija v Nemčijo in na Nizozemsko preseliti še okoli sto beguncev. V Slovenijo naj bi prispeli »konec leta ali v začetku naslednjega leta«, so včeraj sporočili z MNZ.
Preselitev je le del mozaika reševanja begunske krize. Dotok beguncev namerava EU zmanjšati tudi z ostrejšim nadzorom na zunanjih mejah v sodelovanju s Turčijo in oblikovanjem skupnega evropskega seznama varnih držav, kamor bi bilo možno vrniti migrante, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite. Hkrati želijo z okrepljenim vračanjem ekonomskih migrantov zmanjšati število prispelih v državah članicah. Italija je sicer včeraj poleg preselitve izvedla še dve vrnitvi migrantov, neupravičenih do mednarodne zaščite. V Tunizijo so vrnili 28 njihovih državljanov, Egiptu pa 35 tamkajšnjih migrantov.
Devetnajst nasmejanih Eritrejcev, ki so se včeraj v Rimu vkrcali na letalo za Švedsko, bodo naselili v mestu Östersund na severu osrednjega dela Švedske. Švedska po številu prosilcev za azil še vedno sodi med države z razmeroma največ prošnjami za azil. Množični prihod beguncev v to državo pa se utegne letos zmanjšati, saj se begunci zaradi dolgih postopkov pridobivanja azila in težav z namestitvami vse manj odločajo za dolgo pot na sever Evrope. Pogosto morajo kar pol leta čakati, da se njihov postopek pridobivanja azila začne, saj uradniki na Švedskem ne zmorejo hitreje sprocesirati vseh zahtevkov. Po ocenah tamkajšnjih oblasti naj bi letos za azil zaprosilo zgolj še 74.000 ljudi, kar pomeni rahel padec v primerjavi z lanskim letom, ko jih je za azil zaprosilo okoli 80.000.
Sprejeti bodo morali ponujeno
Dveletni program preselitve beguncev naj bi v skladu z dogovorjenimi kvotami iz Italije in Grčije dokončno stekel konec novembra, ko bi morali biti v obeh državah vzpostavljeni posebni sprejemni centri (hot spoti), v katerih bodo oblastem pri registraciji, identifikaciji, odvzemanju prstnih odtisov in varnostnem preverjanju pomagali predstavniki evropske azilne podporne agencije (EASO), Europola, Eurojusta in Frontexa. Sprejemni centri so po ocenah evropske komisije ključni za delovanje programa preselitve. V njih bodo namreč prispele begunce razdelili na tiste, ki so upravičeni do mednarodne zaščite in bodo lahko deležni programa preselitve, ter na tiste, ki predstavljajo ekonomske migrante in jih bodo države vračale v njihove domovine ali države, od koder so prišli.
Do preselitve upravičeni begunci ne bodo mogli izbirati, v katero državo bodo poslani, bodo pa predstavniki nacionalnih oblasti in evropskih agencij poskušali upoštevati njihove želje. Ko bodo preseljeni, se ne bodo mogli več naseliti v kakšni drugi državi. Evropski komisar Dimitris Avramopulos je poudaril, da bodo begunci morali spoštovati pravila programa: »Vse evropske države so enako gostoljubne. Vedeti morajo, da mi odločamo, kam bodo premeščeni. Če ponujene države ne bodo želeli sprejeti, bodo morali domov,« je dejal Avramopulos.
Kaotična situacija v Srbiji
»Včeraj se je ženska v sedmem mesecu nosečnosti skoraj onesvestila v mojem naročju. Nekaj dni ni jedla, takoj izbruha, kar poje. Poleg nje oče drži triletnega sina. Otrok ne neha jokati, čelo ima vroče in se trese od mrzlice. Malo naprej sedi fantek, ki se zvija od bolečin. Ima drisko in starši ne vedo, kaj narediti, saj ne more hoditi. Približuje se še ena ženska, ki komaj stoji na nogah. K meni pristopi tudi 13-letna begunka iz Afganistana. Pravi, da jo je v Bolgariji pretepla policija. Trese se in ne more nehati jokati. In v vsej tej situaciji ni tu, na mejnem prehodu Miratovac, ki je zgolj 7,5 kilometra oddaljen od begunskega centra v Preševu, niti enega uradnega zdravnika, ki bi ga lahko prosili za pomoč. Niti enega,« je včeraj v svojem blogu (avtoriziranem za Dnevnik) na facebooku zapisala Hrvatica Tinka Kalajžić, humanitarna prostovoljka, ki pomaga beguncem na meji med Makedonijo in Srbijo.
Podobne situacije kot v Preševu so na več mejah v regiji. Humanitarne organizacije na družbenih omrežjih pozivajo prostovoljce iz vse Evrope, naj stopijo z njimi v stik in pomagajo beguncem na balkanski poti z zbiranjem oblek, hrane, vode. Potrebujejo pa tudi prostovoljce in zdravnike na mejah. Slovenski prostovoljci, ki bi radi beguncem pomagali na mejnih prehodih na balkanski poti, lahko stopijo v stik s Socialnim centrom Rog, Protirasistično fronto brez meja in Slovensko filantropijo.
