Somišljenike sem nato našel drugje v Jugoslaviji, zato smo začeli projekt osvajanja kolajne. Našel sem odbojkarje, ki so igrali z ljubeznijo. Trenirali smo 220 dni po trikrat na dan. Leta 1975 smo osvojili bronasto kolajno na evropskem prvenstvu. V vseh jugoslovanskih republikah je odbojka dobila poseben status, razen v Sloveniji. Drugje so sprejeli zakon, da so člani državnega prvaka v moštvenih športih dobili beneficiran status za eno leto. Tako so imeli igralci v Srbiji in na Hrvaškem po koncu kariere tudi po deset let delovne dobe. Tega v Sloveniji ni bilo.
Nič se ni spremenilo niti po osamosvojitvi, zato so šli naši dragulji na tuje, kjer so se brusili ob druge dragulje. V Bolgariji sem pri slovenskih odbojkarjih opazil tudi poseben motiv – upor proti lastnikom svojih klubov. Slovenci so lahko bili še tako dobri, ampak v svojih klubih so bili le rezervisti za Italijane in Poljake. Zdaj so dokazali svojo pravo vrednost. Enak upor so nekoč naredili gladiatorji v Rimu. Ampak vsako gladiatorstvo ima posledice, saj so športniki podvrženi poškodbam. Prav zato bi morali bolje skrbeti za naše športnike. Na Jesenicah vidim bivše hokejiste, ki imajo pokojnino, nižjo od 500 evrov. Nekateri umirajo kot klošarji. Če bi jaz vzel srbsko državljanstvo, bi imel kot mojster športa doživljenjsko pokojnino. Ampak raje sem ostal patriot in Slovenec. Bistveno bolje so svoj status uredili slovenski kulturniki. Moramo se zavedati, da niso vsi športniki zaslužili dovolj za življenje, čeprav so na tujem zastopali našo državo.
Slovenska kolajna je torej povsem osmešila avtorje prioritetnih športov. Takšna ureditev nam je nekoč zelo škodila, saj nismo imeli logistične podpore. Fantje v tej reprezentanci so špica slovenske odbojke. Dokazali so, da je slovenski gen pravi, enako velja tudi za stroko. Pravilno smo prek pionirskih, kadetskih in mladinskih reprezentanc gojili nove rodove.
Potem je prišel še veliki vodja Andrea Giani, ki zna voditi bitko na fronti. Ekipe ne pripravlja kot umetniški ansambel, ampak kot bojevniški vod. Uprlo se mu je, da v Italiji zanemarjajo domače talente in da delijo potne liste tujcem, zato je prišel v Slovenijo in v finale popeljal ekipo, ki drži skupaj kot stisnjena pest.
Viktor Krevsel je nekdanji selektor Jugoslavije, Španije in Slovenije.
