Uspeh slovenske odbojkarske reprezentance ni slučajen. Temelji so bili postavljeni pred več kot desetimi leti. Talentirani igralci so tedaj hitro dobili priložnost v slovenski članski ligi. Kmalu zatem so šli k ACH Volleyju, kjer so se razvijali na najtežjih evropskih tekmah. Skozi pogon najboljšega slovenskega kluba so v različnih obdobjih šli Tine Urnaut, Alen Pajenk, Alen Šket, Mitja Gasparini, Miha Plot, Dejan Vinčić, Jan Kozamernik, Jan Klobučar, Jan Pokeršnik, Gregor Ropret in Klemen Čebulj. Torej kar enajst igralcev od štirinajstih v reprezentanci.
Kako velik je potencial te generacije, ki je v večini rojena v drugi polovici 80. let, je nakazalo mladinsko evropsko prvenstvo leta 2006. Takrat je Slovenija osvojila četrto mesto, v moštvu pa so bili štirje zdajšnji reprezentanti (Urnaut, Ropret, Plot, Šket). Toda ob številnih talentih, ki so se razvili v vrhunske odbojkarje, bi lahko imela Slovenija še močnejšo zasedbo. Zaradi poškodb je namreč kariero končal sprejemalec Vid Jakopin, težave z zdravjem ima tudi bloker Matevž Kamnik, ki sta oba (bila) potencial za najvišjo svetovno raven.
Vodenje je drugačno
Med trenerji, ki so vzgajali zdajšnji rod, je tudi Tine Sattler. Zraven je bil najprej v mladinski reprezentanci in kasneje še v članski kot pomočnik selektorja Veselina Vukovića na evropskem prvenstvu leta 2011. »Slovenski igralci so kasneje dobili dobre klube v tujini, s čimer so prišli v redni ritem težkih tekem. Nekateri so zdaj v najboljših evropskih klubih, denimo Tine Urnaut pri Trentinu in Klemen Čebulj v Macerati,« je dejal Sattler. »Vedno je ostajal grenak priokus, kdaj bodo storili preskok še v reprezentanci. Čeprav smo dolgo čakali, je realnost takšna, da potrebuješ več let igranja v najboljših klubih, še posebno ker Slovenija nima takšnega nabora igralcev. Najslovitejše zasedbe imajo tudi za dve reprezentanci vrhunskih odbojkarjev, s čimer imajo več manevrskega prostora.«
Ključni trenutek se je zgodil s prihodom italijanskega selektorja Andree Gianija. Izbrana vrsta, ki blesti v Bolgariji, je skoraj identična tisti izpred dveh let, ko je na Danskem odšla domov že po skupinskem delu. Med akterji obeh zgodb je bil Gašper Ribič. Pred tem je bil pomočnik prejšnjega selektorja Luke Slabeta, podobno vlogo je opravljal tudi pri Gianiju, dokler ni moral zaradi klubskih obveznosti pri Calcitu zapustiti reprezentance. »Kar smo verjeli že prej, se je dogodilo zdaj. S prihodom Gianija je ekipa dobila ikono, zato so ga fantje drugače sprejeli. Čeprav se je tudi pri Slabetu dobro delalo, Gianiju igralci bolj verjamejo. Če kaj reče, ga poslušajo in sprejmejo. Tukaj je največja razlika,« je ocenil Ribič. »Vodenje je drugačno. Luka je bil bolj energičen, Giani pa je bolj umirjen, čeprav zna tudi on povzdigniti glas, ko je res treba.«
V Slovenijo ni prišel po denar
Za Gianija je Slovenija prva reprezentančna izkušnja. Do zdaj je bil le trener v klubu, toda znanje je potrdil tudi v izbrani vrsti. »V Slovenijo ni prišel po denar, saj je že kot igralec zaslužil dovolj. Pri nas ga zanima rezultat. Jasno je, da si vsak ambiciozen italijanski trener želi prevzeti italijansko reprezentanco. Opazen je trend, da italijansko izbrano vrsto prevzemajo tisti selektorji, ki so najprej dober rezultat doseli kje drugje,« je Gianijevo motivacijo opisal Sattler.
Giani je takoj po prihodu v Slovenijo razdelil naloge in določil sistem igre. Od tega ne odstopa niti za trenutek. »Prve tekme proti Portugalski so bile precej težke za gledati, saj veliko stvari v igri ni delovalo, malo je tudi menjal. Samo čakali smo, kdaj bo na servis prišel Gasparini, da bo naredil razliko. Toda na trenerskem seminarju v Kranjski Gori je Giani razložil svojo strategijo. Rekel je, da verjame v prvo postavo, ki potrebuje določen čas. Vse nam je razložil, zakaj in kako,« je povedal Gregor Hribar, nekdanji selektor, ki je vodil slovensko reprezentanco na dveh evropskih prvenstvih. »Slovenci so končno dobili trenerja, ki ga spoštujejo. Če bi imeli enako spoštovanje do koga drugega, bi lahko tudi ta naredil takšen rezultat,« je pristavil.
Krivcev ne iščejo več
Kljub temu je imela slovenska četa v Bolgariji nekaj težav. Predvsem na tekmi z Belgijo v skupinskem delu so na plan prišli stari spomini, saj se slovenski odbojkarji niso znašli v napeti končnici. »Na tekmi z Belgijo sem spet pomislil na stare nesrečne poraze. Dogajale so se iste stvari kot nekoč, toda očitno so se potem znali usesti in pogovoriti. Verjeli so vase, kar je bilo ključno,« je povedal Ribič. Podobno razmišlja Sattler: »Vidni so bili stari strahovi, toda proti Nizozemski, ki nam je s slabo igro tudi sama pomagala, so Slovenci dobili novo samozavest. Tudi če kdo stori napako, ga soigralci skušajo rešiti, v preteklosti pa se je samo iskalo krivca.«
Največji napredek je naredil podajalec Dejan Vinčić. S prejšnjim selektorjem Slabetom je prišel navzkriž in zapustil državno selekcijo, zdaj pri Gianiju je vodja reprezentance. »Postal je bistveno stabilnejši. Napredek je pokazal že v evropski ligi, brez napak igra tudi na evropskem prvenstvu. Pametno vodi slovensko igro. Res je tudi, da ima dovolj izkušenj, kar podajalci še najbolj potrebujejo. Predstavlja vzor profesionalnega športnika, s čimer je izkoristil svoj potencial,« je povedal Hribar. Preobrazbo Vinčića je opazil tudi Ribič: »Giani mu je dal vlogo prvega podajalca. To zaupanje je nanj pozitivno vplivalo, kar se je odrazilo na igrišču. Je pravi kreator. Vedno je imel dovolj idej, toda v preteklosti mu je manjkalo predvsem stabilnosti.«
