Ključni lik je selektor Andrea Giani. V teoriji vsak ve, kdaj je treba menjati, kdaj vzeti minuto odmora in kdaj se razjeziti ali ostati miren. Učbenikov o športni psihologiji in dinamiki skupine je verjetno toliko, da bi z njimi napolnili tudi Kongresno knjižnico v Washingtonu, ki je največja na svetu. Toda nobeno teoretsko znanje ne more odtehtati izkušenj, ki jih ima Giani kot nekdanji najboljši odbojkar na svetu. Več kot 500 nastopov v italijanski reprezentanci je kapital, s katerim ustvarja razliko že na začetku trenerske kariere. V vsakem trenutku čuti, v kakšnem psihičnem stanju so njegovi igralci, kdaj potrebujejo nasvet, kdaj tišino in kdaj na teren poslati novo moč. Vse to počne z občutkom in v pravem trenutku, četudi je ta trenutek v nasprotju s teorijo.
Očitno je Giani velik vizionar. Ko se je sprostilo mesto selektorja slovenske reprezentance, se je sam javil Slovenski odbojkarski zvezi. V igri so bili še nekateri uveljavljeni tuji strokovnjaki, toda Giani je prepričal s svojo željo. »Gospod predsednik, hočem to službo,« je dejal Metodu Ropretu. Zakaj je imel takšen motiv, je italijanski trener dokazal najprej v dodatnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, nato z zmagoslavjem v evropski ligi in zdaj še s skalpom Poljske. Prepoznal je potencial, ki se skriva v slovenski odbojki, kar je prineslo korist tudi njegovi trenerski karieri.
Odkar je v Sloveniji, Giani ves čas poudarja dve besedi – tovarištvo in pogovor. Gre za koncept, po katerem se spodbuja soigralca v težavah in se probleme rešuje takoj, ko se pojavijo. V reprezentanci ni prostora za tihe zamere, ki se čez čas zrastejo v glasen spor, ampak le za čiste misli, ki so usmerjene v prihodnost. In ta prihodnost bo slovenski reprezentanci prinesla polfinale evropskega prvenstva.
