Žalost, jeza, obtoževanje in ugibanje – vse to je danes preplavilo Turčijo, dan po dveh bombnih napadih v Ankari, ki so po podatkih terjali od 95 do 128 življenj ter državo pahnili v nov vrtinec politične negotovosti pred novembrskimi parlamentarnimi volitvami.
Islamska država ali morda Kurdska delavska stranka (PKK) – tako sta se glasila najpogostejša odgovora na vprašanje, kdo stoji za domnevno samomorilskima napadoma v bližini železniške postaje, kjer so se na shod pripravljali prokurdski in drugi protestniki. Ti so zahtevali prekinitev spopadov med PKK in vojsko.
»Počilo je prvič. Po nekaj sekundah še enkrat. Zavedel sem se, da pred nami na tleh ležijo deli teles,« je za BBC povedal 23-letni Serdar Cil. Med pogovorom z novinarko so se mu tresli noge in glas. »To je bil najhujši prizor, kar sem jih videl v življenju,« je rekel. Vlada je razglasila tridnevno žalovanje za žrtvami, ki jih je po podatkih policije 95, po navedbah kurdske opozicijske Stranke ljudske demokracije (HDP), ki je soorganizirala proteste, pa 128. 245 ljudi je bilo ranjenih, od tega 45 huje.
Volitev ne bodo prestavljali
Premier Ahmet Davutoglu je hitro ocenil, da je napad delo PKK ali Islamske države. Danes je kazalo, da je glavna osumljenka Islamska država, kajti napad je bil po ocenah preiskovalcev precej podoben julijskemu v mestu Suruc ob meji s Sirijo. Ta je terjal 32 življenj, večinoma je šlo za mlade prostovoljce, ki so načrtovali obnovo kurdskega mesta Kobani ob sirski meji s Turčijo. »Vsi znaki kažejo, da je napad morda izpeljala Islamska država (IS). Zato smo popolnoma osredotočeni nanjo,« je Reutersu povedal neimenovan visoki vladni uslužbenec, zadolžen za varnostna vprašanja. Tip eksploziva in okoliščine napada naj bili podobni dejanjem ene od skupin znotraj Islamske države. Vendar Islamska država, ki se običajno hvali s svojim početjem, ni prevzela odgovornosti za napad, tako kot ga julija ni za tistega v Surucu.
Eksploziji sta zaostrili politične razmere pred volitvami 1. novembra. Vlada je sporočila, da jih zaradi zadnjih dogodkov ne bo prestavila. Gre za predčasne volitve, ki so jih razpisali, ker vladajoči Stranki za pravičnost in razvoj (AKP) predsednika Tayyipa Erdogana po junijskih volitvah ni uspelo sestaviti vlade. AKP je imela prej več kot desetletje absolutno večino v parlamentu, letos pa jo je izgubila predvsem zaradi presenetljive uspešnosti kurdske HDP. Erdogan upa, da bo čez tri tedne njegova stranka spet dobila absolutno večino.
Kaj za njegov načrt pomenijo zadnji dogodki, še ni jasno. Običajno ljudje podprejo aktualno oblast oziroma izkušene stranke, če se počutijo ogrožene. Na drugi strani je vlada tarča kritik, zlasti s strani HDP in mnogih protestnikov, da ni poskrbela za varnost na dogodku in da je zato kri tudi na njenih rokah.
Kritike Erdogana in policije
V širšem kontekstu HDP trdi, da je Erdogan destabiliziral Turčijo s svojo politiko, predvsem z vojaškimi operacijami proti militantnim Kurdom v PKK, ki so sovpadale z začetkom turškega vojaškega posredovanja proti Islamski državi v Siriji in Iraku. Turčija je s posredovanjem v Siriji začela po napadu v Surucu, potem ko so na Zahodu Ankaro dolgo neuspešno prepričevali o tem koraku. Po mnenju mnogih analitikov je odlašala zato, ker se Islamska država v Siriji bojuje s Kurdi, Turčija pa naj bi si želela, da so ti čim bolj oslabljeni. PKK je po napadu v Surucu ustrelil nekaj turških policistov. Danes je bilo v Ankari spet mogoče slišati kritiko Erdoganovih dejanj. »Erdogan – morilec, policija – morilka,« so vpili protestniki, ki so želeli iti proti vladni in parlamentarni palači, a jih je ustavila policija.
