Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan bo dobil tako zelo želene predčasne volitve. Njegovemu političnemu varovancu premierju Ahmetu Davutogluju namreč ni uspelo uspešno končati koalicijskih pogajanj med vladajočo stranko AKP in glavno opozicijsko Republikansko stranko (CHP) Kemala Kilicdarogluja. Takšen razplet je Erdogan po tihem pričakoval in si zanj tudi prizadeval. Ko je bila njegova AKP po junijskih volitvah prvič v zadnjih dvanajstih letih soočena s Pirovo zmago na parlamentarnih volitvah – zgrešila je namreč absolutno večino v parlamentu – je bila prisiljena začeti pogovore o koalicijski vladi.
AKP tvega ponovitev rezultata
Od samega začetka pogovorov med Davutoglujem in Kilicdaroglujem je bilo jasno, da si Erdogan ne želi nove koalicijske vlade. Pogajanja so se začela pozno, v nekaj krogih pogovorov pa pogajalcem obeh strank ni uspelo zbližati diametralno nasprotnih si stališč glede zunanje politike, mirovnega procesa s Kurdi in sprememb ustave, s katerimi je Erdogan nameraval uvesti predsedniški volilni sistem in si tako v njegovi »drugi turški republiki« zagotoviti oblast za nadaljnjih deset let.
Z odhodom na predčasne volitve Erdogan tvega, da njegova AKP ne bo uspela bistveno izboljšati zadnjega volilnega rezultata in bo ponovno primorana iskati koalicijskega partnerja. Čeprav je Erdogan na junijsko volilno zmago odgovoril z vojno za položaje oboroženega krila kurdske delavske stranke PKK in tako dokončno pokopal mirovni proces na jugovzhodu države, njegova vojaška volilna kampanja zoper Kurde vsaj po zadnjih javnomnenjskih raziskavah na voliščih ne bo prinesla želenih dividend. Kljub vsemu se bo namreč čez visok desetodstotni parlamentarni prag uspelo prebiti kurdski stranki BDP Selahetina Demirtasa, ki je zaradi zapletenega turškega volilnega sistema v največji meri odgovorna za to, da je AKP izgubila absolutno parlamentarno večino, s čimer so po vodi splavali tudi Erdoganovi cilji za uvedbo predsedniškega volilnega sistema. BDP naj bi na vnovičnih volitvah dosegla med 12 in 14 odstotki (na junijskih so se v parlament prebili s 13 odstotki). Do predčasnih volitev bo Turčijo vodila začasna vlada, ki bi jo morale sestavljati vse parlamentarne stranke, a sta se CHP in nacionalistična MHP Devleta Bahcelija sodelovanju v vladi že odpovedali.
Tamponska conaza izurjene upornike
Vse od volilnega poraza je Erdogan na političnem parketu demoniziral BDP. Hkrati je z vojaško operacijo proti Islamski državi (IS) v Siriji množičneje napadal položaje PKK kot pa taborišča in skladišča mudžahidov IS. Po skoraj mesecu dni napadov, ob začetku katerih je Turčija ameriškim lovcem omogočila tudi uporabo oporišča Incirlik na jugu države, sta se Ankara in ZDA dogovorili, kaj je sploh cilj slabitve položaja IS na severu Sirije.
Obe državi želita v Siriji vzpostaviti tamponsko območje, ki bi vzdolž meje s Sirijo segalo slabih 50 kilometrov globoko na sirsko ozemlje. Nadzor nad osvobojenim območjem naj bi pripadel zmernim sirskim upornikom, ki jih ZDA v posebnem programu že urijo za prevzem nadzora nad območjem. Do konca leta naj bi v Sirijo poslali 1000 tako izurjenih upornikov.
