Opozorilo idrijskega zdravstvenega doma, da so tudi na območju občin Idrija in Cerkno zaznali primere obolelih za ošpicami, je zvenelo dramatično. Tudi zaradi pripomb, da nimajo pravih predstav o možnih razsežnostih pojava in podatkov o precepljenosti. Vse starejše od 30 let so pozivali, naj preverijo, ali so bili cepljeni proti ošpicam z dvema odmerkoma cepiva. Cepljeni zgolj z enim namreč niso nujno dovolj zaščiteni. Izkazalo se je, da se je po stiku z avstrijsko deklico ošpic nalezla dojenčica, ki še ni bila cepljena.
Želijo si jasnejše slike
Kasneje so iz zdravstvenega doma sporočili, da je precepljenost v njihovi regiji v slovenskem povprečju ali celo nad njim. Poudarili so tudi, da so »storili vse, da bi zajezili možnost širitve okužbe«. Vseeno pa njihov odziv opozarja na pomanjkljiv pregled nad precepljenostjo prebivalcev. Celo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) nimajo celostnih podatkov o precepljenosti v posameznem kraju, šoli ali vrtcu. Tako ne morejo natančno vedeti, kje so tako imenovani žepi, kjer bi se lahko ošpice še posebej hitro širile.
»Dobro bi bilo, da bi imeli sprotne podatke in boljši pregled. A preden bo zaživel elektronski register cepljenih, bo to težko,« ugotavlja epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek iz NIJZ. Vsi, ki izvajajo cepljenje, sicer že uporabljajo aplikacijo, s pomočjo katere v NIJZ zberejo podatke o precepljenosti primerno starih otrok po regijah. Zadnji prečiščeni podatki so iz leta 2013, lanskih še ni.
Klic namesto drvenja k zdravniku
Letos je za ošpicami v Sloveniji potrjeno obolelo 14 ljudi. Polovica primerov je povezana z BiH; tam imajo težave zaradi tistih, ki so odraščali v času vojne in zato niso bili cepljeni. Poleg okužbe dojenčice z idrijskega konca je z Avstrijo povezana še ena okužba, za nekatere pa strokovnjaki niso mogli ugotoviti izvora. Denimo okužbe deklice, ki so jo zdravili na ljubljanski pediatrični kliniki, ob stiku z njo pa se je nalezla tudi tamkajšnja medicinska sestra. Ta je bila v otroštvu cepljena z dvema odmerkoma, a je sodila v odstotek ljudi, ki jim to ne prinese (dovolj velike) zaščite.
Predstojnik ljubljanske infekcijske klinike prof. dr. Franc Strle poudarja, da cepljenje res ne zagotavlja 100-odstotne zaščite, vendar bistveno zmanjša možnost obolelosti. Poziva tudi k preudarnemu ravnanju ob sumu na ošpice. Namesto da bi kar takoj oddrveli v čakalnico družinskega zdravnika ali pediatra, je treba tja najprej poklicati. Zdravnik se nato v sodelovanju z infektologi odloči, kakšno zdravljenje je za posameznega bolnika primerno, pravočasen klic pa prepreči tudi nepotrebne okužbe drugih ljudi. »S temi enostavnimi ukrepi bi se zelo zmanjšala možnost za prenose.«
