Royall Dutch Shell je zaradi previsokih stroškov in preslabih rezultatov ustavil iskanje nafte v eni od vrtin v Čukotskem morju zahodno od Aljaske. V naftni družbi, ki je soglasje ameriške vlade za iskanje nafte pod morsko gladino ob Aljaski dobila šele pred kratkim, tako ustavljajo vse operacije na tem območju. Arktičnega osvajanja naftne družbe je do nadaljnjega konec.
Shell so k temu, kot je v sporočilu za javnost pojasnil direktor Shell Upstream Americas Marvin Odum, poleg slabih rezultatov vrtine Burger J. primorali tudi visoki stroški projekta in nepredvidljivost zvezne zakonodaje o črpanju nafte na tem območju. Shell je po dostopnih ocenah v minulem desetletju za projekt črpanja nafte ob Aljaski porabil okoli sedem milijard dolarjev. Ustavitev projekta naj bi družbo stala okoli 4,1 milijarde dolarjev, podrobnejše finančne podatke pa bodo razkrili skupaj z rezultati za tretje četrtletje, ki bodo znani 29. oktobra.
Spomin na ekološke katastrofe je še kako živ
K odločitvi so najbrž pripomogle tudi rekordno nizke cene nafte, ki že sicer drage projekte delajo še manj dobičkonosne. Stroške projekta višajo tako ekstremne vremenske razmere kot tudi strožja okoljevarstvena zakonodaja. Na drugi strani okoljevarstvene organizacije črpanju nafte na Arktiki odločno nasprotujejo zaradi negativnih vplivov na ekosistem. Ob dodatnem negativnem prispevku k segrevanju ozračja okoljevarstvenike skrbi predvsem možnost nesreč. Spomin na nasedli tanker Exxon Valdez pred jugovzhodnim aljaškim pristaniščem Valdez pred dobrimi 25 leti je še kako živ. Nafta je onesnažila tudi 1200 kilometrov oddaljene obale in pomorila množico življa ter povsem uničila okoliško populacijo lososov. Sodna bitka za izplačilo zadnjih milijonov odškodnine še vedno poteka. Še bolj je živ spomin na razlitje nafte na ploščadi BP Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu leta 2010, zaradi katerega so ameriške oblasti tudi začasno ustavile izdajanje dovoljenj za vzpostavljanje novih globokomorskih naftnih vrtin. BP je razlije nafte do danes stalo že okoli 54 milijard dolarjev, kar predstavlja ves dobiček, ki ga je družba ustvarila v zadnjih treh letih.
Okoljevarstvene organizacije, ki črpanju nafte v arktičnem območju ostro nasprotujejo že ves čas, so nad odločitvijo Shella izjemno navdušene. »Za Shell je to velik udarec. Družba ne načrtuje vrnitve na Aljasko in glede na vse, kar je morala letos prestati, ne verjamem, da se ji bo v Čukotsko morje zelo mudilo. Shellove arktične ambicije so zdaj trdno in globoko zamrznjene,« je za Dnevnik nepričakovano odločitev Shella komentiral Ben Ayliffe iz Greenpeaceove iniciative Arktična kampanja. Spomnimo, da je Shell med raziskovanjem aljaških naftnih nahajališč v minulih letih že imel težave. Med drugim je zagorelo na eni od ladij, ki je bila vključena v vrtanja v Čukotskem morju. Okoljevarstvenike najbolj skrbi možnost razlitij nafte, ki jih zaradi pomanjkanja infrastrukture, oddaljenosti od obljudenih mest in ekstremnih vremenskih razmer ne bi bilo mogoče hitro omejiti.
Bitka za Arktiko se nadaljuje
Ayliffe ocenjuje, da so k umiku Shella v veliki meri pripomogli protesti milijonov ljudi po vsem svetu, ki so se pridružili njihovi iniciativi. »Zagotovo ni šlo zgolj za stroške vrtanja na Arktiki in ostro zakonodajo na Aljaski,« je prepričan in dodaja, da so v Shellu sami priznali, da so jih negativno presenetili vztrajni protesti proti vrtanju, kar je postavljalo pod vprašaj ugled družbe.
V Shellu nad zalogami nafte na območju ne nameravajo obupati; v območju, ki predstavlja približno polovico Mehiškega zaliva, še vedno vidijo pomemben raziskovalni potencial. Po ocenah ameriških geologov skriva Aljaska okoli 900 milijonov sodov še neodkritih rezerv nafte. Na vsem arktičnem območju pa naj bi bilo okoli 13 odstotkov še neodkritih svetovnih zalog nafte in okoli 30 odstotkov še neodkritih zalog zemeljskega plina. Kakor koli, Shell bo vrtanja do nadaljnjega ustavil, vrtino pa zasul, a to zagotovo še ni konec bitke za osvojitev Arktike, ki jo bijejo države, ki teritorialno mejijo na območje, med drugimi tudi Rusija.
