Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je zaradi vladne odločitve o trajno višjih stopnjah DDV ostro protestirala pri finančnem ministru Dušanu Mramorju. V pismu zahtevajo, da se stopnji DDV z novim letom vrneta na prejšnjo raven.
Že prejšnja vlada je julija 2013 zvišala splošno stopnjo DDV z 20 na 22 odstotkov, znižano stopnjo, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Ukrep je zapisan v zakonu o izvrševanju proračuna, ki velja do konca leta 2015, vlada pa v noveli zakona o DDV poslancem predlaga, da bi zvišani stopnji DDV z novim letom postali trajen sistemski ukrep.
Sindikati in delodajalci v isti rog
»Podaljšanje ukrepa bi imelo nadaljnji negativen vpliv na domačo potrošnjo in kupno moč, s tem pa tudi na prihodke gospodarskih družb in bruto domači proizvod,« je zapisal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Ob tem je opozoril, da višji DDV najbolj prizadene tiste z nižjimi dohodki, ki morajo za nakupe nujnih življenjskih potrebščin nameniti bistveno večji delež kot tisti z višjimi dohodki.
V ZSSS menijo, da bi morali namesto podaljševanja varčevalnih ukrepov sprejemati ukrepe za spodbuditev domačega povpraševanja. Možnosti dodatnih prihodkov vidijo v višji obremenitvi kapitala in premoženja, ki sta v Sloveniji zelo nizko obdavčena, ter na področju sive ekonomije.
Ohranitvi višjih stopenj DDV nasprotujejo tudi gospodarstveniki. »Vsaka višja davčna stopnja ima negativne posledice. V tem primeru še posebej pri potrošnji, ki je prenizka in postaja cokla v razvoju,« pravi Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Ogorčeni so tudi v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS). »Ta vlada je imela v socialnem sporazumu in v programu stabilnosti polna usta besed o reformah in razbremenitvah. Kje je zdaj vse to? Vsak njen ukrep pomeni večji strošek za delodajalca,« se jezi generalni sekretar ZDS Jože Smole. Hkratni korenček, po katerem uvoznikom od julija 2016 ne bo več treba financirati uvoznega DDV, je zanj po vsem, česar vlada ni storila, zgolj »neokusno mazanje oči«. »Če bi obstajala plačilna disciplina, tega ukrepa sploh ne bi potrebovali,« še ugotavlja Smole.
Potrošnja je bogat davčni vir
Na finančnem ministrstvu v odzivu na pismo ZSSS vztrajajo, da trajna uveljavitev sedanjih stopenj DDV predstavlja enega od trajnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ in oživitev gospodarske rasti. Vladni urad za komuniciranje je po sprejemu zakonske novele sicer pojasnjeval, da gre pri ohranitvi višjih stopenj DDV za enega od ukrepov za bolj primerno in s tujino primerljivo porazdelitev davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem, kjer želi vlada predvsem razbremeniti stroške dela in zvišati obdavčitev kapitala oziroma premoženja. A pri tem so pozabili omeniti, da je potrošnja v Sloveniji obdavčena precej bolj od evropskega povprečja (o tem smo podrobneje pisali v včerajšnjem Dnevniku).
O trajnosti ukrepa je sicer že lani spomladi razmišljala vlada Alenke Bratušek. Na opozorila delodajalcev, da gre za novo obremenitev gospodarstva, so tedaj na finančnem ministrstvu pojasnjevali, da dvig DDV ni bil nikoli predviden kot začasen, temveč kot strukturen ukrep. Marka Jakliča z ljubljanske ekonomske fakultete ohranitev višjega DDV ne moti. »Gre za uravnoteženje strukture davkov. Pri lastnini je veliko rezerv, a tudi veliko težav, kot vidimo pri nepremičninskem davku. Predvsem pa je treba razbremeniti delo,« razmišlja Jaklič. Vrnitev DDV na prejšnjo raven bi po njegovem le zmanjšala davčne prihodke in ne bi spodbudila potrošnje. Izkušnje namreč kažejo, da trgovci cen ne bi spustili, kar pomeni, da bi šel prihranek zgolj v njihov žep.
Da se vlada ob načrtovani davčni razbremenitvi stroškov dela bolj kot na nekakšen nepremičninski davek in dodatno obdavčenje kapitala zanaša na davke iz potrošnje, lahko sklepamo tudi iz primerjave podatkov o davčnih prihodkih. Od 4,63 milijarde evrov, kolikor se jih je nateklo v prvih osmih mesecih, so prihodki od DDV dosegli kar 2,13 milijarde evrov. Če k temu dodamo še trošarine, ki so prispevale 988 milijonov evrov, ugotovimo, da prinašajo davki iz potrošnje kar dve tretjini vseh davčnih prihodkov.
