Načrtovana davčna reforma, s katero naj bi razbremenili delo in bolj obdavčili kapital, že povzroča prva trenja v koaliciji, še več pa jih lahko pričakujemo v prihodnjih tednih. Medtem ko finančni minister Dušan Mramorzagovarja uvedbo socialne kapice (omejitev plačevanja socialnih prispevkov navzgor) in odpravo četrtega dohodninskega razreda, pa odpustkom pri višjih plačah ostro nasprotujejo v SD in DeSUS.
Socialni demokrati menijo, da je treba s spremembami dohodninske lestvice razbremeniti predvsem srednji razred in z zvišanjem neto plač (ob enakih bruto plačah) spodbuditi zasebno potrošnjo. Zavzemajo se tudi za bistveno znižanje obdavčitve božičnice. Manjši davčni izkupiček bi nadomestili z višjo obdavčitvijo dobička in premoženja.
V prihodnjih dneh bo znana oblika nepremičninskega davka
O dodatni obremenitvi kapitala je koalicija enotna, saj jo ob nižji obdavčitvi dela skrbi upad prihodkov iz dohodnine. Finančni minister je že pred časom napovedal odpravo nekaterih olajšav za podjetja, v prihodnjih desetih dneh pa se bo vlada, kot je napovedal, dokončno odločila tudi o obliki nepremičninskega davka, ki naj bi ga leta 2017 vendarle uvedli. V SMC se ob tem zavzemajo za to, da se povprečna davčna obremenitev premoženja ne poveča, ampak da se poišče niše, ki doslej sploh niso bile obdavčene. V SD predlagajo tudi višjo obdavčitev dobička, temu pa menda ne nasprotujejo niti v SMC.
Zaradi davčne reforme se je v četrtek prvič sestala koalicijska ekspertna skupina, v kateri so po trije člani iz vsake vladne stranke.
NSi predlaga socialni copatek
Glede davčne reforme so še posebej aktivni v opozicijski NSi. Ti ob socialni oziroma razvojni kapici, kot ji sami raje rečejo, predlagajo še socialni copatek, s katerim bi omejili plačevanje prispevkov tudi navzdol – na višino splošne davčne olajšave, ki je trenutno pri 3300 evrih. Po njihovih izračunih bi na ta način delavci z minimalno plačo prejeli vsak mesec 50 evrov več.
Višje neto plače za srednji razred pa bi po prepričanju NSi dobili z razširitvijo dohodninskih razredov ter ukinitvijo najvišje mejne stopnje pri dohodnini. Obenem bi znižali sedanjo 17-odstotno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. Prvih 10.000 evrov dobička bi bilo po njihovem predlogu obdavčenih zgolj po štiriodstotni stopnji, za dobiček med 10.000 in 25.000 evrov pa bi bila stopnja 10-odstotna. Z znižanjem obdavčitve božičnice pa želijo delodajalce spodbuditi, da to 13. oziroma 14. plačo izplačujejo bolj pogosto in bolj radodarno.
Po izračunih NSi bi davčni izpad v primeru, da bi bili sprejeti prav vsi ukrepi, znašal 600 milijonov evrov, vendar pa naj bi hkrati z večjo potrošnjo, do katere bo prišlo zaradi neto prihodkov državljanov, v proračunu ustvarili za 400 milijonov evrov dohodkov.
Socialne kapice najverjetneje ne bo
Potem ko je NSi v minulih tednih svoje predloge predstavila delodajalskim organizacijam, ki so bili nad njimi seveda navdušeni, in sindikatom, ki so bili manj navdušeni, bo v teh dneh ukrepe predstavila tudi na finančnem ministrstvu. Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister v Janševi vladi, ki je sicer tudi sodeloval pri pripravi predlogov NSi, ocenjuje, da bo ukrepe zaradi pritiska na proračun težko speljati naenkrat, prepričan pa je, da bi se lahko z dobrim dialogom postopoma uveljavili prav vsi.
Realno gledano imata največ možnosti, da prideta skozi sito koalicije, dva ukrepa: razširitev dohodninske lestvice in davčna razbremenitev božičnice, ki ju podpirajo vse stranke koalicije pa tudi sindikati. Poleg tega ta dva ukrepa ne bi pomenila nenadomestljivega izpada prihodkov – po nekaterih ocenah naj bi šlo za okoli 100 milijonov evrov.
Uvedba socialne kapice (in z njo socialnega copatka) je v tem trenutku težko izvedljiva. Socialno kapico poleg visokega izpada prihodkov (če bi mejo zanjo postavili na primer pri 37.000 evrih bruto letne plače, bi izpad fiskalnih prihodkov po nekaterih ocenah znašal med 100 milijoni in 150 milijoni evrov) ovira to, da je ne predvideva niti koalicijski sporazum, prav tako pa ji zelo nasprotujejo sindikati. Da je njena uvedba malo verjetna, je v izjavi za Siol.net v sredo potrdil predsednik vlade Miro Cerar. »V strokovni in politični razpravi se lahko odpre vsako vprašanje, a naš koalicijski sporazum socialne kapice ne predvideva, tako da to ni pot, za katero bi verjel, da je v kratkem mogoča,« je dejal Cerar.
Bolj kot delo sta obdavčena kapital in potrošnja
Bodoča davčna reforma sloni na ocenah, da je v Sloveniji preveč obdavčeno predvsem delo, po trditvah številnih delodajalcev celo najbolj v Evropi. Toda splošno prepričanje, ki ga deli tudi vlada, evropska statistika vsakič znova demantira. Nedavno objavljeni izračuni Eurostata namreč kažejo, da je bila lani obdavčitev dela v Sloveniji 38,5-odstotna, kar je za več kot tri odstotne točke manj, kot znaša povprečje območja evra. Za dobre tri odstotne točke (to je precej več od evropskega povprečja) pa se je obdavčitev stroškov dela v Sloveniji zmanjšala tudi glede na leto 2005.
Lanska analiza »Taxation trends in the European Union« (s podatki za leto 2012) kaže, da je bistveno bolj kot delo pri nas obdavčena poraba (pri čemer še ni bil upoštevan dvig DDV in visok porast trošarin), kjer so bili prihodki za petino nad povprečjem EU, kar nas je uvrščalo v sam evropski vrh. V razmerah, ko pogrešamo porast zasebne potrošnje, bi glede na statistiko torej prej pričakovali razbremenitev potrošnje. Zgodilo pa se je celo nasprotno – začasni ukrep zvišanega DDV je postal trajen, kakšnih pripomb od menda bolj »socialnih« SD in DeSUS pa pri tem ni bilo slišati.
