Slovenija že 22 mesecev zapored beleži gospodarsko rast, ki pa je predvsem posledica izvoza in investicij, izpeljanih s pomočjo evropskih sredstev. Teh iz nove finančne perspektive (še) ne bomo črpali, saj ustrezni projekti (še) niso pripravljeni. Gospodarska rast pri nas je tako bolj ali manj povsem odvisna od dogajanj na nemirnih tujih trgih, zasebna potrošnja doma pa je za to, da bi pomembneje prispevala k njej, prenizka. Finančni minister je že pred časom za Dnevnik zatrdil, da domače potrošnje ne glede na to ne bo pospeševal z znižanjem davkov. Kaj je s tem mislil, kaže tudi zakonodajni predlog, po katerem bo ohranil sedanje zvišane stopnje davka na dodano vrednost (DDV).
Iz enega v drugi zakon
Spomnimo, od 1. julija 2013 je po odločitvi vlade, ki jo je vodila Alenka Bratušek, splošna stopnja DDV višja za dve odstotni točki in znaša 22 odstotkov, znižana davčna stopnja, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa je bila povišana za eno odstotno točko in znaša 9,5 odstotka. Dvig davčnih stopenj je vlada Bratuškove izpeljala z zakonom o izvrševanju proračuna. Omenjeni davčni stopnji naj bi veljali do konca letošnjega leta, a finančni minister Dušan Mramor zdaj predlaga, da z letom 2016 postaneta stalnica. Uzakoniti ju namerava z novelo zakona o DDV.
V nasprotju z nami bodo Italijani svoji domači potrošnji skušali dati zagon tudi z zniževanjem davkov; tako je namreč napovedal na nedavnem strateškem forumu na Bledu senator Benedetto Della Vedova, državni sekretar na italijanskem zunanjem ministrstvu.
Na GZS razočarani
Na Gospodarski zbornici Slovenije, ki je po letu dni z reformnim zagonom Cerarjeve vlade razmeroma razočarana, so že pred časom opozorili, da je vlada ob podpisu koalicijske pogodbe dala zavezo, da novih obremenitev gospodarstva ne bo. Da bosta zvišani stošnji DDV ostali stalnica, pa zanje pomeni prav to. »Nujne reforme čakajo, gospodarstvo je še vedno nadpovprečno obremenjeno, po letu dni bi pričakovali od vlade več, potrebni sta davčna reforma in sprememba dohodninske zakonodaje v smeri razbremenitve najnižjega in tudi srednjega razreda,« je včeraj med drugim opozoril prvi mož GZS Samo Hribar Milič.
Novela zakona o DDV sicer med drugim prinaša poenostavitve pri obračunavanju in plačevanju tega davka pri uvozu blaga. Tako naj bi se DDV pri uvozu obračunal na podlagi davčnega obračuna in ne več kot dajatev neposredno ob uvozu blaga. Uvoznikom torej ne bi bilo treba več financirati uvoznega DDV. Novela zakona bo po načrtih uveljavljena s 1. januarjem 2016, vendar je zaradi potrebnih prilagoditev informacijskih sistemov davčnih zavezancev in davčnega organa predvideno, da se bo spremenjena ureditev za uvoženo blago uporabljala od 1. julija 2016. sta, suk
