Avstrijski parlament je pred nekaj tedni potrdil celovito davčno reformo, ki bo razbremenila dohodke avstrijskih gospodinjstev za približno 5,2 milijarde evrov. Dunaj namerava na drugi strani povečati prihodke z različnimi prijemi, tudi z zvišanjem davkov na dodano vrednost, na kapitalske dobičke in seveda na nepremičnine. Eden ključnih ciljev je večja učinkovitost davčnega sistema, ki bi prinesla povečanje konkurenčnosti vsega gospodarstva.
Nekaj podobnega bi morala storiti tudi Slovenija, ki z izjemo vpeljevanja davčnih blagajn še ni konkretno zakorakala na pot temeljite davčne reforme. In to kljub dejstvu, da jo finančni minister Dušan Mramor že nekaj časa napoveduje, še dlje pa nam jo zapovedujejo iz Bruslja in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Prostora za nove davke je kar nekaj. Podatki evropske komisije namreč kažejo, da so davčni prihodki, merjeni kot odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), v Slovenji lani dosegli zgolj 36,4 odstotka, kar je 3,8 odstotne točke pod povprečjem območja evra (40,2 odstotka). Če bi delež davčnih prihodkov dosegel evropsko povprečje, bi moral biti letni izkupiček višji za poldrugo milijardo evrov.
Nižja obdavčitev dela, višja obdavčitev premoženja
Med prvimi cilji finančnega ministrstva je očitno najprej povečanje učinkovitosti pobiranja davkov. Metod Dragonja, državni sekretar na finančnem ministrstvu, je nedavno dejal, da pomeni večja učinkovitost pobiranja davkov tudi večji obseg pobranih davkov, kar odpira možnost za razmišljanje o prerazporeditvi davčnih bremen. Kaj pravzaprav to pomeni?
»Zmanjšala se bi lahko obdavčitev dela,« meni Mitja Gaspari, nekdanji finančni minister in guverner Banke Slovenije. Po obremenitvi povprečne plače z davki in prispevki (tako imenovani davčni primež) je Slovenija z 42,5-odstotno obremenitvijo na desetem mestu med državami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Najbolj davčno obremenjeni so Belgijci (55,6 odstotka), povprečje OECD je 36 odstotkov. Na tem področju obstaja torej največ prostora za znižanje davčne obremenitve, do česar lahko vodi več poti.
Prva je uvedba kapice oziroma omejitve na socialne prispevke, druga je znižanje obdavčitve nizkih plač ali sprememba davčne lestvice v prid nizkih dohodkov. »Ti ukrepi bi okrepili stroškovno učinkovitost podjetij,« ocenjuje Gaspari. Tega si želijo tudi na ministrstvu za finance, o nujnosti znižanja stroškov dela je večkrat spregovoril celo premier Miro Cerar. Za zdaj so na finančnem ministrstvu pripravljeni davčno razbremeniti predvsem premožnejše državljane, saj bo z novim letom bržkone ukinjen četrti dohodninski razred s 50-odstotno obdavčitvijo; je pa hkrati predsednik vlade na to temo zatrdil, da koalicija o tem še ni rekla zadnje besede.
O rešitvah za znižanje davčnega bremena manj premožnih na drugi strani še ni govora. Ko bo do tega vendarle prišlo, bo za vlado ključno, da nadomesti izpad davčnih prihodkov z iskanjem prilivov drugje. Potrošnja (DDV) je po prepričanju Gasparija že dovolj obdavčena, davčno najnevtralnejši ukrep je tako višja obdavčitev premoženja, zlasti nepremičnin. Na tem področju močno zaostajamo za mednarodnim povprečjem.
Davek prijazen gospodarski rasti
Davčni prihodki iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, davka od premoženja in pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki so po vsebini primerljivi z davkom na nepremičnine, predstavljajo v Sloveniji le okoli 0,6 odstotka BDP ali približno 192 milijonov evrov, kot kažejo podatki proračunov občin, ki jih imajo na voljo na ministrstvu za finance. V državah OECD prispevajo te dajatve povprečno okoli 1,8 odstotka BDP, torej približno trikrat več kot v Sloveniji. V Avstriji je bil ta delež pred novo davčno reformo okoli 0,7 odstotka, dobro desetinko odstotne točke več kot pri nas. Uvedba nepremičninskega davka je tako tudi v Sloveniji samo še vprašanje časa. Ni pa še jasno, ali se bo to dejansko zgodilo v letu 2017, kot je veljalo doslej.
Tudi po oceni evropske komisije so davki na premoženje eni najprijaznejših do gospodarske rasti, precej bolj kot davki na dohodke, ki imajo neposreden in negativen vpliv na potrošnjo. Prevalitev deleža davčnega bremena z ramen delavcev na lastnike nepremičnin, je tako po oceni Bruslja ena od dobrih možnosti za tiste države, kjer je obdavčitev dela in dohodka visoka, davki na premoženje pa prinašajo relativno malo prihodkov – podobno kot v Sloveniji.
Jan Bratanič
