Po skoraj natanko dveh mesecih, kolikor je minilo od odstopa slovenskega arbitra Jerneja Sekolca po izbruhu afere s prisluhi, arbitražno sodišče za določitev meje med Hrvaško in Slovenijo spet deluje v polni, petčlanski sestavi. Predsednik sodišča Gilbert Guillaume je namreč namesto Slovenije in Hrvaške izbral dva nova arbitra. Ta sta postala norveški veleposlanik v Franciji in član stalnega arbitražnega sodišča Rolf Einar Fife ter švicarski profesor mednarodnega prava Nicolas Michel. Prvi bo v tribunalu nasledil slovenskega arbitra, drugi pa hrvaškega.
Hrvaška brez komentarja
Imenovanje dveh novih arbitrov je pričakovana odločitev sodišča. Profesorica mednarodnega prava Vasilka Sancinpravi, da je bilo to razumeti že iz enega zadnjih sporočil sodišča. Nazadnje se je namreč oglasilo 19. avgusta in tedaj zapisalo, da bo podrobno preučilo stališča Slovenije in Hrvaške, tudi v luči vseh zapletov, ki so sledili izbruhu afere s prisluhi. Vendar je sodišče tedaj zapisalo, da bo to storilo potem, ko bo spet v polni sestavi.
Vseeno ne v koaliciji ne v delu opozicije zadovoljstva nad imenovanjem novih arbitrov niso skrivali. »Izpolnjeni so vsi pogoji, da arbitražno sodišče nadaljuje delo v skladu z arbitražnim sporazumom,« je dejal zunanji minister Karl Erjavec. Podobno je ocenil premier Miro Cerar. Predsednik države Borut Pahor pravi, da odločitev sodišča krepi upravičeno pričakovanje, da bo dokončno določena meja med državama. »Tudi aktualne mednarodne razmere, zlasti v regiji, poudarjajo pomen odločitve arbitražnega sodišča, saj je mirno reševanje sporov močan temelj dobrososedskih odnosov, zaupanja in prijateljstva,« je dejal.
Naši sogovorniki iz političnih vrst ocenjujejo, da imenovanje arbitrov dejansko pomeni, da namerava sodišče postopek dokončati. »Ne vem, zakaj bi imenovali nova arbitra, če tega ne bi nameravali. V takšnem primeru bi se enostavno razpustili,« nam je dejal eden od sogovornikov. Prav to, da bi se arbitražno sodišče razpustilo, je bila največja bojazen nekaterih vodilnih slovenskih politikov.
Oba iz nečlanic EU
Na drugi strani Hrvaška odločitve sodišča včeraj ni komentirala. Zelo malo pozornosti so novici na spletu namenili tamkajšnji mediji. Oglasila pa se je evropska komisija, ki odločitve ni posebej komentirala, le ponovila je, da poziva k dialogu Ljubljane in Zagreba, da bi našli skupno rešitev.
Profesor mednarodnega prava Borut Bohte ocenjuje, da sta nova arbitra dobra izbira »glede na to, kaj sta na strokovnem področju doslej naredila in na kakšnih položajih sta bila oziroma sta«. Profesor pomorskega prava Marko Pavliha izraža upanje, da »kot Norvežan in Švicar poznata tudi zelo specifično sredozemsko problematiko in problematiko severnega Jadrana ter še posebej bivše Jugoslavije«. Sancinova pa opozarja na to, da oba prihajata iz nečlanic Evropske unije, »tako da je tudi v tem pogledu zagotovljena neka nevtralnost«. Pričakuje, da bo sodišče od obeh strani zahtevalo dodatne obrazložitve glede razlogov, ki jih je Hrvaška navedla za odstop od arbitraže, in glede njene namere, da to stori, da pa bo potem nadaljevalo delo.
Hrvaški sabor je na predlog vlade odstop od arbitražnega sporazuma sprejel konec julija z navedbami, da je arbitražni postopek nepopravljivo oskrunjen in zanjo mrtev. Pred tem je namreč Večernji list objavil prisluhe vsebinskih pogovorov slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in slovenske agentke Simone Drenik. Takšni stiki so prepovedani. Hrvaška zlasti poudarja, da naj bi Sekolec v gradivo sodišča naknadno vnašal dokumente. Slovenska stran pa zatrjuje, da se to ni zgodilo in da sodišče mora nadaljevati delo, saj da je bil kakršen koli dvom o integriteti odpravljen z odstopom Sekolca.
Julija je odstopil tudi hrvaški arbiter Budislav Vukas. Zagreb ni imenoval novega, zato je odgovornost za to prešla na Guillauma. Slovenija je namesto Sekolca imenovala predsednika Meddržavnega sodišča v Haagu Ronnyja Abrahama, ki pa si je hitro premislil in odstopil. Ljubljana je nato 13. avgusta pooblastila predsednika arbitražnega sodišča, naj poišče zamenjavo zanj. To je sedaj tudi storil.
