So hrvaške obveščevalne službe v lastni režiji prestregle pogovore med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik? So jim pri tem pomagale tuje obveščevalne službe ali celo zasebne agencije, ki delujejo v Sloveniji? Kdo je bil tarča prisluškovanja in kako so službe ta »napad« sploh izvedle? S temi vprašanji, ki jih sproža nova prisluškovalna afera med Slovenijo in Hrvaško, smo soočili sogovornike iz obveščevalnih vrst in strokovnjaka za informacijsko varnost.
Dovolj je, da pridobiš kontakte oseb
Ker se vse komunikacije na določeni točki digitalizirajo, po mnenju strokovnjaka za informacijsko varnost z Instituta Jožef Stefan Mateja Kovačiča danes ni težko prestrezati pogovorov. Prav tako ni nujno, da je komunikacija med Sekolcem in Drenikovo potekala po geografsko najkrajši poti, saj se je lahko preusmerila tudi prek Zagreba. »Obveščevalne službe so lahko pogovor prestregle praktično kjer koli. Torej na telefonu enega od obeh komunikatorjev, v njuni bližini, nekje vmes ali daleč stran, če je bila komunikacija preusmerjena drugam,« je pojasnil Kovačič.
Ob tem je dodal, da so lahko obveščevalci postavili lažno bazno postajo, se povezali z eno od že obstoječih baznih postaj ali se povezali v kakšno vozlišče, lahko pa so tudi namestili prisluškovalno programsko opremo na telefon enega od komunikatorjev. »Vprašanje, kdo je koga klical, v tem primeru nima nobene zveze. Ko prestrežeš pogovor tarče, zajameš vse izhodne in vhodne klice,« je poudaril Kovačič in ob tem dodal, da glede na posnetek pogovora niti Sekolec niti Drenikova nista uporabljala ustrezne zaščite za varnost komuniciranja.
Podobno razmišlja tudi nekdanji šef Sove Iztok Podbregar. Da so dogajanje spremljale obveščevalne službe, ga ne preseneča, saj gre v tem primeru za zelo pomembno in hkrati občutljivo nacionalno vprašanje. Sprašuje pa se, zakaj se Sekolec in Drenikova nista pogovarjala na štiri oči ali s pomočjo kurirja. »Tehnoloških ovir v primeru sistemskega prisluškovanja na daljši rok ni. Dovolj je, da pridobiš kontakte oseb, ki jim želiš prisluškovati. Ali sta se pogovarjala s pomočjo stacionarnih ali mobilnih telefonov, skypa ali viberja, sploh ni pomembno,« je bil jasen Podbregar.
So prisluškovali Drenikovi?
Tone Peinkiher, ki ima dolgoletne izkušnje z obveščevalno dejavnostjo, predvideva, da je bil pogovor med Sekolcem in Drenikovo glede na kakovost posnetka prestrežen v Sloveniji, najverjetneje na Telekomovi centrali, morda prek bazne postaje. »Ker je bil glas Drenikove veliko jasnejši in močnejši, so obveščevalci najverjetneje prestrezali njene klice. Signal na njeni strani je bil zelo čist. Tako kvalitetnega zvoka ni možno pridobiti s posrednim prisluškovanjem,« je pojasnil Peinkiher.
Čeprav so naši sogovorniki prepričani, da so pogovor prestregle hrvaške obveščevalne službe, v javnosti krožijo tudi informacije, da naj bi bil na delu nekdo tretji. »Danes je informacija vredna zlata, pa če je pridobljena pred leti ali ta trenutek. V pravem času na pravem mestu lahko prava informacija destabilizira tako lokalno okolje in državo kot tudi celotno regijo. Zaradi političnih odpuščanj vrhunskih strokovnjakov s področja (proti)obveščevalnih dejavnosti je večina teh ljudi ustanovila detektivske agencije. Delujejo za različne naročnike, hkrati pa pridobivajo informacije tudi od bivših kolegov sodelavcev,« je pojasnil eden od naših sogovornikov iz obveščevalnih krogov, ki tokratno prisluškovalno afero povezuje predvsem s hrvaško politično kampanjo. Ob tem je dodal, da so danes različna sredstva za nadzor telefonije in spletne komunikacije na voljo za majhen denar, kar po njegovem vedenju izkoriščajo tudi detektivske agencije.
Izključeni niso niti sumi, da so v tokratno prisluškovalno afero vpletene tudi tuje obveščevalne službe, ki jim destabilizacija regije ustreza. V vzporednem virtualnem svetu namreč obveščevalne službe tudi sodelujejo. Ko je Sova leta 2004 prestregla pogovor takratnega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, ki se je s predsednikom SDS Janezom Janšo pogovarjal o incidentih v Piranskem zalivu, so Hrvati po Peinkiherjevih besedah s pomočjo strateškega zaveznika Nemčije dobili veliko nove opreme za (proti)obveščevalno dejavnost. »Vemo tudi, da je imela nemška obveščevalna služba svoj center na Bavarskem dvoru v Ljubljani nasproti Telekoma. Nemška služba je imela ves čas svoj prislušni center v Sloveniji, ki jo je izrabljala za svoje potrebe. Kdo pravi, da še danes ni tako?« se sprašuje Peinkiher. Nekateri s tokratno prisluškovalno afero povezujejo tudi Američane.
Je mogoče sedaj pričakovati prisluškovalno bombico še s slovenske strani? »Mi enostavno nismo sposobni izvesti podobne manipulacije ali spina tako, da se ne bi vedelo, da prihaja z naše strani. Tega so še vedno vešči na Balkanu, mi smo zaradi prehitrih menjav ljudi na pomembnih položajih preveč naivni,« odgovarja eden od naših sogovornikov.
