Naraščanje napetosti med Hrvaško in Srbijo, ki je že pripeljalo do zaprtja srbske meje za hrvaške izdelke, bi lahko povzročilo velikansko gospodarsko škodo.
Pred mejami Srbije so se namreč znašli velikani, kot so Atlantic Grupa (Argeta, Barcafee, Cockta, Cedevita...), Dukat, Kraš, Podravka, Končar in Vindija. Iz hrvaške gospodarske zbornice so včeraj že poročali o škodi, ki znaša milijon evrov na dan. O tem, kakšne bodo posledice spora, priča rastoča blagovna menjava. Hrvati so že lani v Srbijo izvozili za več kot pol milijarde evrov blaga in storitev, torej kar tretjino več kot leta 2013. V prvih šestih mesecih letos pa se je hrvaški izvoz povečal še za dodatnih 12,6 odstotka.
Tako ne čudijo opozorila velikih hrvaških podjetij, ki so se vrstila nedolgo po izbruhu sosedske »trgovinske vojne«. Iz Kraša, ki prek Srbije oskrbuje tudi trge Makedonije, Kosova in Grčije, so sporočili, da jim bo daljša blokada prizadejala večmilijonsko škodo. Da jo že trpijo, so poudarili v Agrokorju, največjem trgovcu na Balkanu, ki v Srbiji ustvari več kot poldrugo milijardo evrov prihodkov. Druga hrvaška podjetja so bila o posledicah spora še zadržana, a so poudarila, da bodo imela zaradi zaprtja meja večje logistične stroške.
Bo prišlo do trgovinske vojne?
Če bo politika še naprej zaostrovala spor zaradi beguncev in bo prišlo do navzkrižne prepovedi uvoza hrvaških in srbskih izdelkov, se bo pod vprašajem znašlo na stotine milijonov evrov. Srbija namreč na Hrvaško izvozi nekaj manj, vendar še vedno za okoli 300 milijonov evrov blaga in storitev. Toda blokada ne bo predstavljala težave le za podjetja obeh držav, ampak tudi za številna slovenska podjetja, ki imajo tam večje proizvodne obrate in bi morebitno dolgotrajno zaprtje meje otežilo njihovo delovanje.
Posledice spora čutijo tudi v Gorenju, kjer so v zadnjih letih velik del proizvodnje preselili v Srbijo, tako da tam ustvarijo že več kot tretjino svojih izdelkov. »Na eni strani zaprtje meje ovira dostavo določenih materialov oziroma komponent iz jugovzhodne Evrope za proizvodnjo aparatov v Sloveniji, zato kamionski promet preusmerjamo predvsem prek sosednjih držav, kot alternativno pot pa smo že uporabili ladijski prevoz. Na drugi strani predstavlja zaprtje meje določene težave pri transportu končnih izdelkov iz proizvodne lokacije v Sloveniji na trge, kjer je treba prečkati hrvaško-srbsko mejo, kot tudi v obratni smeri, iz naših tovarn v Srbiji proti zahodni Evropi,« so pojasnili v velenjskem proizvajalcu bele tehnike. Ta ima veliko težav že zaradi dogajanja v Rusiji in Ukrajini.
Čakali tudi slovenski tovornjaki
»Žal se zaostrovanje stopnjuje, saj po informacijah našega združenja za promet zdaj ne pustijo na Hrvaško niti srbskim voznikom na naših tovornjakih, kar je kršenje evropskih pravil o prostem pretoku blaga in storitev,« so pojasnili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Dodali so, da so v sredo ustavili tudi železniški tovorni promet, kar povzroča 50.000 evrov škode na dan.
»Prevozniki imajo velike težave, saj so njihovi zaposleni ujeti v zastojih, iščejo pa tudi obvozne poti, ki so praviloma bistveno dražje. Na naše združenje se obračajo predvsem prevozniki, ki čakajo na mejah že več dni brez informacij o rešitvi zapleta. Ocene o višini gospodarske škode še ni in vsaka navedba številk bi pomenila špekulacijo, lahko pa vlečemo vzporednice z zadnjo napovedjo Darsa o snežnih razmerah v Sloveniji in zaporo avtocest, ko so proizvodna podjetja navajala visoke škode zaradi velikih težav pri dobavi materiala za proizvodne linije,« so povedali na GZS.
»Iščemo alternativne poti«
Glede dogajanja so kritični tudi v Intereuropi, vodilnem ponudniku zbirnih prevozov v Srbiji in na Hrvaškem, kjer imajo visoko frekvenco zbirnih odprav tako v izvozu kot uvozu. »Nekaj naših vozil je blokiranih na hrvaško-srbski meji. Razmere so zelo nepredvidljive, vendar se jim sproti prilagajamo tudi tako, da iščemo alternativne poti predvsem prek Bosne in Hercegovine ter Madžarske. O vseh zamudah naše stranke sproti obveščamo. Glede na to, da so razmere dokaj nepredvidljive, težko ocenimo posledice. Če se razmere ne bodo dokaj hitro uredile, pa bo to vplivalo tudi na poslovanje družbe,« so dejali v koprskem logistu.
Združenje za promet pri GZS je o dogajanju že obvestilo ministrstvo za zunanje zadeve in ga pozvalo, naj hrvaško stran nemudoma prepriča o nekakšni izjemi. Po njej bi lahko slovenska podjetja, ki zaposlujejo Srbe, nemoteno opravljala storitve.
