Kitajski predsednik je svoj prvi postanek namenil Seattlu na ameriški zahodni obali, ki je v zadnjih desetletjih postal sinonim za visokotehnološke korporacije. Posvetil se je srečanju z okoli 650 izvršnimi direktorji in drugimi vidnimi ameriškimi poslovneži in se dotaknil tako rekoč vseh vprašanj, ki obremenjujejo ameriško-kitajske odnose in pri njih vzbujajo precejšne skrbi. Xi jim je, da bi razpršil njihove dvome, zagotovil da Kitajska ne bo manipulirala s svojo valuto, da bi povečevala izvoz, ter da ne bo nikoli vpletena v komercialne kraje, poudaril pa je tudi, da ne bo diskriminirala tujih poslovnežev oziroma družb na svojem ozemlju.
Dotaknil se je še računalniških vdorov v ameriška podjetja in vladne službe, za katerimi naj bi po mnenju Washingtona stala kitajska vlada, in zanikal takšne poskuse ter dodal, da je tudi njegova država žrtev tovrstnih napadov. Xi se v družbi poslovnežev, ki jo je skušal očarati tudi z anekdotami, ni izognil večnemu vprašanju človekovih pravic in dejal, da si nenehno prizadevajo izboljšati stanje na tem področju. V Seattlu je njegov obisk pospremilo le okoli 100 protestnikov, pričakovati pa je, da bodo borci za človekove pravice za opozarjanje kitajskega voditelja izkoristili tudi njegova postanka v Washingtonu in New Yorku. V ameriškem glavnem mestu ga nocoj na zasebni večerji gosti Obama, s katerim bosta že jutri sodelovala na široko zastavljenem srečanju številnih voditeljev držav in vlad, posvečenem trajnostnemu razvoju sveta do leta 2030. Potekalo bo pod okriljem Združenih narodov, kjer se bo v ponedeljek začela tudi splošna razprava ob začetku sedemdesetega letnega zasedanja generalne skupščine.
Xi soočen s plazom kritik
Ameriške kritike na račun Kitajske so se še posebej okrepile v pričakovanju Xijevega obiska. Trgovinska ministrica Penny Pritzker je sicer pozdravila napoved več ameriških družb o novih vlaganjih na Kitajskem, a obenem opozorila, da jih resno skrbi pomanjkljiva preglednost tamkajšnje zakonodaje in poslovne regulative, nekonsistentna zaščita intelektualne lastnine ter pomanjkljiva pravila igre nasploh.
John Frisbie, predsednik poslovnega sveta ZDA-Kitajska, pa je v članku za China Business Review pred prihodom kitajskega predsednika zapisal, da se vse več članic njihovega sveta pritožuje zaradi »rastočega izgubljanja zaupanja v kitajsko gospodarsko prihodnost«. Omenil je, da ambiciozni kitajski gospodarski program vstopa v tretje leto, ne da bi se dotaknil težav, s katerimi se tam soočajo ameriške družbe. »Enostavno povedano, Kitajska bo šele morala začeti odstranjevati trgovinske ovire na premnogih sektorjih, da bi zgradila pravičnejše tekmovalno gospodarsko okolje,« je ocenil Frisbie, ki je bil sopokrovitelj Xijevega poslovnega srečanja v Seattlu.
Kitajski predsednik je na samem začetku tudi opredelil moto svojega obiska. »Če bosta Kitajska in ZDA dobro sodelovali, lahko postaneta temeljni kamen globalne stabilnosti. Če se bosta zapletli v spore in nasprotja, lahko to pomeni nesrečo za obe državi in svet v celoti.«
V kolikšni meri bo njegov sedanji obisk v Washingtonu zgladil vse bolj očitna razhajanja, pa naj gre za kitajske ozemeljske spore s sosedami v Južnem in Vzhodnem kitajskem morju, računalniško vohunjenje ali Xijev pregon domnevno korumpiranih kitajskih tajkunov, ki so se zatekli v ZDA, ne bo hitro jasno. A posli zagotovo tečejo naprej. Boeing tako pričakuje naročilo okoli 300 letal, kitajski mediji pa so tudi napovedali gradnjo njegove tovarne na Kitajskem za sestavljanje najbolje prodajanega boeinga 737.
