Če je še pred nekaj dnevi kazalo, da bo Slovenski državni holding (SDH) na ponedeljkovi skupščini Darsa zamenjal del članov nadzornega sveta, med drugim tudi predsednika Roberta Lična, morda ne bo tako.
Za to je poskrbel kar sam Ličen. Ta je po četrtkovi seji nadzornega sveta na presenečenje vseh, tudi preostalih članov, sklical novinarje. »Razkril« jim je, da ga je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič »dvakrat osebno pozval k zamenjavi Darsove uprave« in da se je temu uprl. »Branim institucijo uprave. (...) Hitre menjave družbi škodijo,« je dejal Ličen.
Ličen je ministra nazadnje videl novembra
S svojim manevrom je Ličen na en mah ubil več muh. Četudi nadzira družbo, ki je v izključni lasti države, zadolžuje pa se z njenimi poroštvi, se mu je v javnosti uspelo prikazati kot žrtev politike. In to kljub temu, da je na položaj lani prišel iz kvote SD. Ali je Ličen s tem manevrom vsaj za nekaj časa preložil svojo zamenjavo, bo jasno v ponedeljek.
Zaradi nestrinjanja z Ličnovo izjavo o domnevnih pritiskih ministra so včeraj popoldan s položajev odstopili trije od štirih predstavnikov države: Gregor Lukan, Andraž Lipolt in Gregor Osojnik (vsi razen Lična, torej). »S kakršnimi koli pritiski nikoli nismo bili seznanjeni ali jih deležni,« so Lukan, Lipolt in Osojnik sporočili Slovenskemu državnemu holdingu (SDH).
A Ličnu je pozornost že uspelo usmeriti na ministra. Čeprav je Gašperšič njegove navedbe že v četrtek »odločno zanikal«, je duh že ušel iz steklenice. In to kljub nekaterim dejstvom, ki njegove besede postavljajo pod vprašaj.
Poglejmo najprej nekatere datume. Po podatkih ministrstva za infrastrukturo in samega Lična se je prvi nadzornik Darsa z Gašperšičem osebno srečal dvakrat. Prvič že septembra lani, ko je Ličen šele nastopil svoj mandat. »Šlo je za sestanek seznanitvene narave,« so nam sporočili z ministrstva. Dne 26. novembra sta se Ličen in Gašperšič srečala drugič in – kot kaže – tudi zadnjič. Takrat so bili zraven tudi vsi preostali člani nadzornega sveta. »Tega se spomnim, ker je bil to zame šok, in to sem takrat povedal kolegom,« je včeraj prek družbenega omrežja twitter sporočil Ličen. A nekateri drugi prisotni na tem sestanku njegovih besed včeraj v neuradnih pogovorih niso potrdili.
Tudi sicer se Gašperšič v letu dni svojega mandata ni pretirano zanimal za Dars. Resneje ga je lani jeseni zmotila le ustanovitev podjetja Delkom, na katero je Dars prenesel upravljanje svoje telekomunikacijske infrastrukture. S tem je kršil koncesijsko pogodbo z državo. O moči Gašperšičevega domnevnega velikega vpliva na Dars veliko pove podatek, da na Darsu njegovih zahtev, naj Delkom »ugasnejo«, do danes niso izpolnili.
Kakšna je igra Roberta Lična
Domnevati gre, da sta cilja Ličnovega nastopa še dva. Najprej ubranitev prvega moža Darsa Matjaža Kneza. Četudi gre za člana mariborske SLS, ki je na položaj prišel v času druge vlade Janeza Janše, gre za osebo z močnim političnim in lobističnim zaledjem. Knez naj bi imel sprva močno zaledje v lastniku podjetja Iskra Zaščite Otmarju Zornu, nekdanjemu prvemu nadzorniku Soda (predhodniku SDH) in vplivnemu članu rotarijanskega združenja, iz katerega prihaja tudi Ličen.
Že več mesecev naj bi Knez iskal poti do SMC. V Dnevniku smo že junija razkrili, da je Dars junija za pomoč pri razpisni dokumentaciji za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku najel odvetniško družbo Avbreht, Zajc in partnerji. To vodi Aleš Avbreht, kandidat SMC na zadnjih županskih volitvah v Ljubljani. Po informacijah iz več virov naj bi bil Knez v stikih tudi z Nejcem Brezovarjem, članom izvršnega odbora SMC in predsednikom njenega ljubljanskega odbora. Brezovarja je vlada Mira Cerarja julija imenovala v nadzorni svet Borzena, ki ga vodi Karlo Peršolja, eden od ključnih kadrov SMC v energetiki.
Drugi verjetni cilj je preusmerjanje pozornosti z dejstva, da Ličen kot prvi nadzornik Darsa Knezu hrbet ščiti tudi pri nekaterih spornih zadevah. Med njimi velja ob neposrednem oddajanju javnih naročil družbi Q-Free (nekdanjemu Traffic Designu), ki se bo verjetno prijavila tudi na sedanji razpis za cestninjenje, omeniti tožbe proti nekdanji upravi Mateje Duhovnik. Po dostopnih podatkih je tako Dars v zadnjih mesecih izgubil še štiri tožbe, ki jih je leta 2012 prek odvetnika Francija Matoza vložila Knezova uprava. Na sodiščih so tako »padle« odškodninske tožbe zaradi vzpostavitve sistema za varovanje tehnoloških prostorov, semaforizacije krožišča Tomačevo in napotitve zaposlenih na poslovno srečanje v Torino. Prav tako je Dars izgubil dva delovnopravna spora. Stroški Darsa v zadevah, ki so že končane, znašajo skoraj 515.000 evrov.
Dars so izgubljene tožbe stale že pol milijona
Pri tem je za vodilne na Darsu najbolj obremenjujoče, da je Dars vlagal tudi tožbe, ki jih po oceni pravnih strokovnjakov ni mogel dobiti. Takšen primer je 1,7 milijona evrov vredna odškodninska tožba proti Duhovnikovi in še trem uslužbencem Darsa zaradi sporazuma, ki ga je Dars pri odkupu zadnjih manjkajočih zemljišč za dolenjsko avtocesto leta 2009 podpisal z avtoprevoznikom Mirkom Kovačičem. Odvetniška pisarna Mihevc in odvetniki je tako v pravnem mnenju poudarila, da je Dars tožbo vložil prezgodaj. Razlog: pred tem bi morala družba počakati na razplet drugega postopka – tožbe v zvezi z ugotovitvijo ničnosti pogodb, podpisanih s Kovačičem, ki jih je vložila družba.
In prav tu se skriva največja neprijetnost za Lična. To mnenje je namreč Dars naročil šele po tem, ko je računsko sodišče Lična pozvalo, naj ustrezno preveri očitke, da v družbi denarja za odvetniške storitve ne porabljajo gospodarno. Ne le da je računsko sodišče na Ličnov odgovor, sprva obljubljen v dobrih dveh tednih, moralo čakati skoraj pol leta. Nadzorni svet po naših podatkih še vedno ni sprejel ukrepov, ki bi zmanjšali hitrorastoče stroške teh tožb. Ličen je sicer že spomladi zatrdil, da »kot predsednik nadzornega sveta deluje skrbno«. »Vse očitke iz dopisa računskega sodišča sem dal preveriti,« je dejal takrat.
