Število živali, ki živijo v morju ali ob njem, se je v zadnjih 45 letih zaradi pretiranega ribolova, onesnaževanja in podnebnih sprememb zmanjšalo za polovico, pri tem gre za sesalce, ptice, plazilce in ribe. To je v sredo v svojem poročilu o modrem planetu, torej o stanju naših oceanov in morij, sporočila svetovna okoljevarstvena organizacija WWF, ki ima sedež v mestecu Gland v Švici. »Človekova dejavnost je glavni vzrok teh trendov,« med drugim piše v poročilu.
Poročilo o modrem planetu kaže, da se je v svetu število rib in drugih živali, ki živijo v morju ali ob njem, od leta 1970 do 2012 zmanjšalo za 49 odstotkov. Metaanaliza WWF, torej analiza, ki je zaobsegla več študij in raziskav, je preučevala upad števila 1234 različnih živalskih vrst. To je dvakrat večja podatkovna baza od najobsežnejših preteklih študij in zagotavlja bolj objektivno sliko razmer v oceanih in morjih sveta, ki pa je precej skrb vzbujajoča.
Tri četrtine manj tunov in skuš
Vendar poročilo WWF ne omenja velikih razlik med regijami. Tako se število živali in rib zmanjšuje predvsem v tropskem in subtropskem pasu, manj pa v hladnejših oceanih in morjih. Vsekakor ima poročilo prav, ko opozarja, da bi do leta 2050 lahko zaradi globalnega segrevanja izginili koralni grebeni. Ker pa v njih živi četrtina vseh morskih živalskih vrst, bi imelo njihovo izginotje katastrofalne posledice.
»Odločili smo se, da čim prej objavimo to poročilo z namenom, da vsi vidijo sliko o trenutnem stanju oceanov,« je dejal Marco Lambertini, generalni direktor WWF. »V času ene same generacije je človekova dejavnost močno prizadela morja in oceane, saj ribe lovimo hitreje, kot je njihov čas, potreben za reprodukcijo, hkrati pa uničujemo tudi njihove habitate. Potrebne so korenite spremembe, da bi se zagotovilo obilje življenja v oceanih tudi za prihodnje generacije.«
Raziskave, predstavljene v poročilu WWF, kažejo, da so vrste, ki so bistvene za ribištvo in človekovo prehrano, utrpele tudi največji padec populacij, tuni in skuše na primer celo za 75 odstotkov. Seveda je vse manj tudi morskih psov, ki na leto ubijejo okoli 10 ljudi, zato pa jih ljudje kot specialiteto ujamejo 50 milijonov.
Tudi Jadran je ogrožen
V Jadranskem morju trendi niso nič boljši kot v svetu. To je razbrati iz strokovne analize Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STCF), ki je institucija Evropske unije. »Današnje prakse upravljanja morskih virov v Jadranskem morju niso trajnostne, kar pomeni, da bo ribolov, če bomo nadaljevali takšen pristop, kmalu le še oddaljen spomin,« je opozoril Danijel Kanski, svetovalec za ribištvo v WWF Adria. »Uskladitev ribolovnih praks s trajnostnim načinom izkoriščanja morskih virov je edini način, da se ohrani večstoletno tradicijo ribolova v Jadranu in s tem tudi delovna mesta, povezana z njim.«
V vsem Sredozemskem morju, ki je eno najstarejših ribolovnih območij na svetu, saj ob njem ljudje že tisočletja živijo od ulova rib, se z ribolovom pretirava. Vsako leto v njem ujamejo okoli 1,5 milijona ton rib, kar 95 odstotkov ribjih staležev je čezmerno izkoriščanih, 89 odstotkov pa osiromašenih, medtem ko je večina vrst morskih psov že skoraj popolnoma izginila.
Pred odločilno pariško konferenco
Kljub vsem tem skrb vzbujajočim dejstvom pa WWF meni, da obstajajo rešitve, s katerimi bi bilo mogoče trende obrniti. Združeni narodi bi morali že konec septembra, ko bodo določali cilje trajnostnega razvoja, vanje vključiti okrevanje oceanov in ohranitev obalnih habitatov. Za zdrave oceane in morja pa je temeljnega pomena, da konec tega leta na pariški konferenci, na kateri bodo sodelovale vse članice ZN, sklenejo nov globalni podnebni sporazum. Izjemnega pomena je, da so se pri prizadevanjih za ustavitev segrevanja ozračja, za kar si med drugim močno prizadeva tudi papež Frančišek, evropskim državam pridružile tudi ZDA in Kitajska. Pred začetkom pariške podnebne konference zdaj čakajo predvsem na odziv Indije.
Vendar avtorji poročila menijo, da so sedanje obljube omenjenih držav nezadostne: »Odločitve, ki jih bodo sprejeli na svetovni podnebni konferenci v Parizu čez nekaj tednov, bodo odločilnega pomena za prihodnost oceanov. Obstoječe zaveze držav pa še zdaleč ne zadostujejo, da bi se izognili segrevanju in zakisanosti, ki bi bila uničujoča za oceane, od katerih smo odvisni.« WWF zahteva, da se poskrbi za ohranjanje in obnovo populacije morskih živali tudi tako, da se ribe uživajo zmerneje. Posameznik je pred 40 leti na leto pojedel povprečno 10 kilogramov rib, danes pa kar 20 kilogramov.
