Letos mineva pol stoletja, odkar je skupina piranskih likovnikov v slikovitem Piranu z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino prvič organizirala poseben slikarski dogodek: v kratko odmerjenem času so likovniki od vsepovsod ustvarili dela, ki jih je strokovna žirija kasneje ocenila in nagradila. Prireditev, poimenovana ex tempore (latinsko brez priprave), ki jo organizirajo Obalne galerije Piran, je svojo prepoznavnost gradila predvsem na sodelovanju velikega števila ustvarjalcev – tu se namreč soočajo tako uveljavljeni umetniki kot amaterji različnih generacij – in mednarodni udeležbi. Pred 16 leti so slikarsko ex tempore nadgradili še z ex temporom keramike.
Mesto, ki živi z ex temporom
Že kratek sprehod po mestu daje videz živahne ustvarjalnosti, kar se čuti v dobro obiskanih delavnicah v dopoldanskem času, medtem ko so popoldne in zvečer galerije polne obiskovalcev. Čeprav mesto živi z ex temporom, so se slikarji v veliki večini že davno umaknili iz ulic v ateljeje. Če bi hoteli ponovno obuditi največjo draž za obiskovalce, bi morali uvesti posebno nagrado za slikanje na ulici. S tem bi ponovno spodbudili stike z ustvarjalci in mimoidočimi, meni slikar, ki slika z usti, Vojko Gašperut, eden od stalnih udeležencev piranske prireditve. Slikati je pričel sredi tedna in si izbral svoj utečeni motiv sečoveljskih solin, ki jih bo letos nekoliko barvno abstrahiral. Pred leti je že dobil 2. nagrado, več njegovih del so odkupili. Zelo se veseli snidenja s kolegi iz Maribora, ki se v tem času zberejo v Piranu.
Vedno bolj festivalska podoba
Jubilejni ex tempore je vse zanimivejši za mlade avtorje zaradi privlačnih nagrad, ki jih je letos za več kot trideset tisočakov. Ob dobrem obisku ponuja dogodek tudi možnost za samopromocijo. Grand prix prinaša še samostojno razstavo, kar je v preteklosti pomenilo odskočno desko številnim mladim umetnikom, kot sta denimo Joni Zakonjšek in Uršula Berlot. Mladi Tine Dakorti se je letos prijavil prvič in računa na dobro uvrstitev pri potegovanju za nagrado za najboljšo risbo. V svojem ateljeju na Rozmanovi v Piranu, ki je odprt za obiskovalce, riše po ves dan.
Pirančani sprašujejo, kdaj bodo slikarji prišli na ulice, toda danes so drugi časi, pravi ena od organizatork in kustosinja Obalnih galerij Nives Marvin. Ob jubileju so organizirali pester program simultanih dogodkov, od izbora del iz zgodovinske zbirke grand prix avtorjev do razstav alternativnih mladih ustvarjalcev z Obale ter koncerta in dokumentarnih filmov. Ex tempore dobiva vse bolj festivalsko podobo.
Piranski motivi
Miha Pečar je mladi akademski kipar iz Portoroža, ki bo sredi septembra (po Ex temporu Piran) obiskal še kiparski simpozij na Formi vivi v Seči pri Portorožu, prireditev ustvarjanja kiparskih del na prostem, ki jo organizirajo že od leta 1961 dalje. Forma viva se je po praznovanju 50. obletnice leta 2011 nekako ustavila (nekoč je bila vsako leto, potem na dve leti), zato kipar meni, da jo je treba ponovno pognati. Opaža, da je mladih ustvarjalcev sicer manj kot starejših, ker imajo slednji pač več časa.
Ena takih je Marija Strnad, stalna udeleženka prireditve zadnjih petnajst let, ki slika v tehniki akvarela. Pogreša čase, ko so bili izdelki v soboto razstavljeni na Tartinijevem trgu; ljudje namreč niso pripravljeni na »daljšo« pot v portoroški Monfort. Predvsem starejši udeleženci pogrešajo Staro kavarno, kjer se je izbiralo slike. Spominja se, da so v soboto zjutraj vsi slikarji sedeli pred kavarno in gledali, kdo je sliko prinesel ven, kar je bil znak, da »ti visiš«, torej je tvoja slika izbrana. Nekoč je bil za slikarje Ex tempore Piran dogodek leta, zdaj pa je malo izzvenel, ker se je vse razpršilo.
Preizkušeni koncept se drži
Prireditev so požrtvovalno in s smešnim proračunom spravili skupaj Obalne galerije Piran in sodelavci. Petdesetletnik Ex tempore Piran je torej v dobri kondiciji, pred seboj pa ima številne izzive: predvsem pritegniti več ustvarjalne mladine in študentarije ter oživiti ulice z ustvarjalci.
