Sporna nakazila Mestni občini Velenje, pogodbe s posredniki, ki so vse prihodki ustvarjali v poslih s Premogovnikom Velenje, »nasedla« devetmilijonska investicija v gradnjo novega jaška (NOP2), ki ni imela finančnega pokritja, poroštva hčerinskim družbam brez odobritve nadzornega sveta, kupovanje zemljišč po cenah, precej višjih od cenitev...
To so ključne ugotovitve posebne revizije poslov, ki jo je v Premogovniku Velenju opravila revizijska družba Ernst & Young. Dokumenti, ki so jih pridobili revizorji, po naših podatkih razgaljajo nenavadni poslovni model velenjske skupine iz obdobja, ko jo je vodil Milan Medved. Prav ta je pomembno pripomogel k težkemu finančnemu položaju Premogovnika Velenje, ki je spomladi razglasil insolventnost.
Od Medveda k Ročniku – prek velenjske občine
V jedru revizije so posli z lokalno skupnostjo in podjetji, ki so vrsto let veljala za prijateljska. Med njimi izstopajo družbe v lasti velenjskega poslovneža Tomaža Ročnika. V posameznih primerih so plačila, ki jih je premogovnik nakazoval Mestni občini Velenje, končala pri Ročniku. Po ugotovitvah revizorjev so tako iz premogovnika na račun velenjske in šoštanjske občine brez vnaprej določenih kriterijev po letu 2010 skupaj nakazali za skoraj tri milijone evrov dodatnih posebnih odškodnin zaradi obremenjevanja okolja. Čeprav bi morale biti namenjene sanaciji posledic rudarjenja in onesnaževanja, to po oceni revizorjev pogosto ni bilo tako.
Del tega denarja, natančneje 650.000 evrov, je velenjska občina, ki jo je takrat vodil Srečko Meh, junija 2012 namenila za nakup čolnarne s 30.000 kvadratnih metrov zemljišča ob tamkajšnjem jezeru. Naključno ali ne, so te nepremičnine le devet mesecev pred tem prešla v last Ročnikovega podjetja Toming Consulting, enega od hišnih gradbincev občine. Toming Consulting je tako septembra 2011 od Taxgroupa bratov Šešok odkupilo podjetje V1, ki je imelo v lasti omenjeno zemljišče. To ga je stalo 600.000 evrov. V bilancah V1 je bilo sicer še leta 2011 zemljišče ovrednoteno na 538.000 evrov, kar je 112.000 evrov manj od zneska, ki ga je zanj od občine prejel Ročnik.
Posrednik, ki posluje le s premogovnikom
To je le vrh ledene gore poslov med Medvedovim premogovnikom in Ročnikom. Ti so se še okrepili, potem ko so finančne težave že leta 2012 začele majati Ročnikov gradbeno-nepremičninski imperij. Premogovnik tako že več let odpadno železo in jamski les prepušča podjetju Karbon. To letno ustvari od 1,5 do 2 milijona evrov prihodkov, po podatkih revizorjev domala vse na račun premogovnika. V zadnjih letih je cena, ki jo premogovniku za nekatere storitve zaračunava Karbon, po ugotovitvah revizorjev precej višja od tiste, dogovorjene v osnovni pogodbi – pri eni od postavk celo za skoraj sto odstotkov.
Večinski lastnik Karbona, ki domuje na območju premogovnika, najema pa delavce iz njegovega invalidskega podjetja HTZ, je od leta 2010 Ročnikovo Podjetje za urejanje prostora (PUP). Takrat je premogovnik že vodil Medved. Leto dni prej je velenjska občina s PUP sklenila petnajstletno koncesijsko pogodbo za vzdrževanje in obnavljanje cest, vredno 28 milijonov evrov.
HTZ – Medvedov obvod za posle brez razpisa?
Premogovnik in Ročnika povezujejo tudi številni gradbeni posli. Pri teh so revizorji zaznali več nepravilnosti: vstopanje v projekte, kjer sta bila investitor in podizvajalec povezani osebi, onemogočanje finančnega nadzora nad projekti, poplačevanje s stanovanjem in ne denarjem... Podjetje HTZ je že ob zlomu Ročnikovega gradbinca Kograd Igem prevzelo nadaljevanje gradnje 132 stanovanj na Gorici. Investitorja sta bila občina in Ročnikova družba Igem. Tudi devet milijonov evrov vreden hotel na Golteh je gradil Ročnikov Igem, čeprav je večinski lastnik tega smučišča premogovnik. Ta projekt je že leta 2013 za nekaj milijonov evrov poglobil izgubo skupine premogovnika.
Na sume na nepravilnosti so revizorji opozorili tudi pri HTZ. Temu podjetju je matična družba Premogovnik Velenje pod Medvedom odobravala poroštva brez soglasja nadzornega sveta. Po letu 2010 je premogovnik brez javnega zbiranja ponudb oddal kar za dobrih 18 milijonov evrov poslov, pri čemer je kot obvod uporabljal tudi HTZ. To podjetje je med letoma 2010 in 2014 vodil Dejan Radovanović, nekdanji predsednik nogometnega kluba Rudar. Ta je od Premogovnika Velenje prejel za okoli dva milijona evrov sponzorskih sredstev. Pri pregledu donacij in sponzorstva so revizorji izpostavili povišano tveganje za korupcijsko ravnanje, saj naj bi o izboru prejemnikov odločali le direktorji posameznih družb iz skupine premogovnika. Z Medvedom nam včeraj ni uspelo stopiti v stik.
