Nekdanji vodja projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) Bojan Brešar, dolgoletna desna roka nekdanjega direktorja elektrarne Uroša Rotnika, ima novo službo.
Od maja je zaposlen v nemški družbi Engineering Doberšek, ki je eden ključnih pogodbenih partnerjev pri TEŠ 6. Skupaj z Rudisom in Esotechom je namreč v Šoštanj dobavila 82 milijonov evrov vredno napravo za razžvepljevanje dimnih plinov. Tehnično komisijo, ki je sodelovala pri izbiri izvajalca te naprave, je vodil prav Brešar. Ta je imel sicer pri 1,4 milijarde evrov vredni naložbi v TEŠ 6 eno ključnih vlog. Do konca leta 2010 je bil vodja projekta, s tega položaja pa je odstopil po tem, ko so nadzorniki TEŠ razrešili Rotnika. V elektrarno se je vrnil spomladi 2013, ko je njeno vodenje spet prevzel Rotnikov krog, in jo spet zapustil konec lanskega leta.
Posel z napravo za razžvepljevanje dimnih plinov velja za pozabljeni del zgodbe o TEŠ 6, čeprav je bil vzorec izbire dobavitelja nenavadno podoben precej odmevnejšemu razpisu za dobavo tehnološke opreme, ki ga je dobil Alstom. Pri obeh je imelo ključno vlogo podjetje CEE v lasti Petra Kotarja. V TEŠ so tako razpis za dobavo naprave za razžvepljevanje dimnih plinov, ki ga je pripravil CEE, objavili v prvi polovici leta 2008. V finale postopka izbire sta se uvrstili dve ponudbi. Poslala sta ju konzorcij, v katerem je sodeloval Engineering Doberšek, in italijanska družba iz skupine Alstom. Obe sta prišli na mizo tehnične komisije, ki jo je vodil Brešar. Ta je odločila, da sta ponudbi primerni za nadaljnja pogajanja, po en izvod pa poslala tudi CEE. Temu podjetju je TEŠ za ocenjevanje ponudb plačal 80.000 evrov.
Trikotnik Brešar-Kotar-Doberšek
A pri tem je Brešar (ne)hote spregledal pomembno dejstvo. Takratni solastnik podjetja CEE je bila s 25-odstotnim deležem namreč tudi družba Engineering Doberšek. To je posledično pomenilo, da je Kotarjev CEE ocenjeval ponudbo, ki jo je pripravil njegov solastnik. Posel, sprva ocenjen na 76 milijonov evrov, ki se je pozneje zaradi pozne odobritve državnih poroštev za TEŠ 6 podražil za šest milijonov evrov, je pozneje tudi dejansko dobil konzorcij, v katerem je sodeloval Engineering Doberšek.
»V času razpisa za napravo za razžvepljevanje dimnih plinov nisem bil v stiku ne z uslužbenci CEE ne z gospodom Kotarjem. Prav tako nisem sodeloval v pogajanjih s TEŠ, ki jih je vodil Rudis,« nam je pred leti dejal Albin Doberšek, solastnik in direktor družbe Engineering Doberšek, ki že več desetletij živi v Nemčiji. Takrat je poudaril, da si je prav prek podjetja CEE želel prodreti na Balkan. Danes mu bo pri tem pomagal Brešar. V družbi namreč opravlja naloge regionalnega direktorja za Srbijo, Makedonijo in srbski del Bosne in Hercegovine. Kotarja in Brešarja povezuje tudi ovadba v zadevi TEŠ, ki so jo kriminalisti lansko jesen vložili na specializirano državno tožilstvo, to pa je zahtevalo sodno preiskavo. Brešar se je pod drobnogledom preiskovalcev po naših podatkih znašel zaradi domnevno sporne nabave merilno-analitičnega sistema za generatorja na blokih 4 in 5 pri Kotarjevem podjetju Sol Intercontinental.
Zakaj je šlo štiri milijone evrov na Novo Zelandijo?
V zgodbi velja opozoriti še na en potencialno zanimiv podatek. Februarja 2010, približno pol leta po podpisu pogodbe med TEŠ in konzorcijem, je Engineering Doberšek po podatkih, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, na bančni račun podjetja Cupol Experts Limited, registriranega na Novi Zelandiji, nakazal štiri milijone evrov. Naključno ali ne, se je to zgodilo le nekaj dni po tem, ko je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) odobrila posojilo TEŠ in s tem prižgala tudi zeleno luč za začetek projekta bloka 6. Kot namen nakazila naj bi v Engineering Doberšek navedli zgolj besedo »Rudis«. Toda več indicev kaže na to, da je Cupol Experts Limited v resnici slamnato podjetje, ustanovljeno zgolj za omenjeno nakazilo. Ustanovljeno je bilo namreč mesec dni pred tem, »ugasnjeno« pa že oktobra 2011, torej dobro leto in pol pozneje. Njegov lastnik je veriga novozelandskih slamnatih podjetij. Ta so uradno v lasti državljanov Rusije in Latvije, ki jih številni članki in objave na svetovnem spletu povezujejo z goljufijami in drugimi sumljivimi posli. Podjetje nikoli ni objavilo poslovnih izkazov in bilanc, račun pa naj bi imelo na Britanskih Deviških otokih.
V povezavi z informacijami o nakazilu smo na Engineering Doberšek že lani naslovili več vprašanj, a odgovora nismo dobili. Iz pojasnil Rudisa pa je mogoče razbrati, da je šlo za naročilo opreme. »Partnerji v konzorciju naročajo opremo širom po svetu. Na posamezna naročila partnerjev Rudis nima vpliva,« so poudarili.
