Nobena skrivnost namreč ni (čeprav je vse prevečkrat neizrečena), da pri Mariboru vse niti v rokah drži športni direktor. Zahović je bil vsaj doslej znan kot mojster zakulisnih iger. Zato je ob uspehih zaslužen on, ob neuspehih kriv trener, kar pa je velika zmota. Glede na to, kakšno moč ima, bi moral biti v obeh primerih prvi v vrsti športni direktor. Toda ob zadnjih težavah je moral klub zapustiti Šimundža, ki ga je bilo potrebno žrtvovati za lasten obstoj (kako se igra te igre, je že zdavnaj občutil tudi Milko Đurovski). Kdor verjame, da je Šimundža odstopil sam, je precej naiven. Navsezadnje dvom o resničnih razlogih za (kvazi) odstop vnašajo tudi komična pojasnila. Šimundža je na tiskovni konferenci na primer rekel, da je enostavno »začutil potrebo po tem«. Tako zlahka se je bil pripravljen odpovedati eni najbolj želenih služb v slovenskem nogometu? Ja, seveda...
Zahovićevi trenerji so bili praviloma pripravljeni požreti svoj ponos, ker so vedeli, da bi se lahko proslavili, če bodo tiho. Edini, ki se je športnemu direktorju zares postavil po robu, je bil Ante Čačić (kroži urbana zgodba, da je Čačić pred tekmami dobil v roke listek s postavo, čemur naj bi se uprl). V tej luči je začasni trener Saša Gajser idealen. Vse je povedal njegov neznansko zabaven napad na medije pred tekmo z Rudarjem. Tudi zato bo izjemno zanimivo, koga bo Zahović postavil za trenerja. Si bo upal pripeljati priznanega in značajsko močnega strokovnjaka, ki bi lahko ogrozilo njegov vpliv, ali se bo v slogu bojazljivega nogometa, ki ga je v zadnjem času igral Maribor, zatekel k preverjenemu receptu?
Glavni problem pa ne tiči v trenerjih, ampak v kolobarjenju z nogometaši. Že ob pogledu na spletno stran Transfermarkt je mogoče s precejšnjo gotovostjo sklepati, da imajo največ možnosti pri Mariboru nogometaši, ki jih zastopa agencija Amirja Ružnića. Ker včasih menedžersko kolobarjenje ne gre po načrtih in ti interesi pridejo v navzkriž z željami kakšnega nogometaša, to pripelje do konfliktov. In do šikaniranja nogometašev, kar premestitev v drugo ekipo zagotovo je. Na las podobnih primerov se je nabralo preveč, da bi šlo za naključja. Spomnimo se Gorana Cvijanovića, Matica Črnica, Elvedina Đinića, Dejana Mezge, Aleša Mejača in še marsikoga. Zato je naiven tudi tisti, ki verjame, da Daliborja Volaša ni več v ekipi, ker ima preveč kilogramov in da je to odločitev sprejel Šimundža. Poleg tega se je menda v slačilnici zgodilo nekaj pomembnega...
