Pod velik uspeh so se podpisali paleobiolog David Dilcher z Univerze v Indiani in kolegi iz Evrope. Pri tem pa je treba opozoriti, da je izraz »odkritje« v pričujoči zgodbi treba razumeti podobno kot v primeru, ko nekdo po dolgih letih visenja na domači steni »odkrije« originalno sliko Picassa.
Prve fosile rastline Montsechia vidalii, ki se po novem odkritju ponaša z nazivom najstarejše znane cvetlice, so namreč našli že pred stoletjem v apnenčastih sedimentih v Iberskem gorovju v Španiji in francoskih Pirenejih. Izjemnost rastline je bila dolgo spregledana zaradi nenavadnosti njenih cvetov, ki so si jih znanstveniki dolgo napačno tolmačili.
»Montesechia nima nobenih očitnih 'cevtličnih delov', kot so cvetni listi, ali struktur za proizvajanje nektarja in privabljanje žuželk, ves svoj življenjski krog pa preživi pod vodo,« pojasnjuje Dilcher. »Sadež vsebuje eno samo seme.«
Da je najstarejša cvetlica vodna rastlina, Montesechia je uspevala v sladkovodnih jezerih, ni nobeno presenečenje, saj je to veljalo tudi za rastlino, ki je doslej veljala za najstarejšo cvetlico. To je bila na Kitajskem odkrita Archaefructus sinensis.
Montesechia je domnevno stara vsaj toliko kot Archaefructus, verjetno pa še starejša. Z oceno, da je stara med 125 in 130 milijonov let, jo uvrščajo v dobo krede, kar pomeni, da je bila sodobnik dinozavrom, kot sta brahiozaver in igvanodon. Z odkritjem, ki je sledilo napornim analizam več kot tisoč fosilov, in nadaljnjimi raziskavami pa si znanstveniki obetajo boljše razumevanje, kako so se cvetlice iz morja razširile na kopno in z evolucijskimi prilagoditvami na okolje ter ustvarjanjem partnerstev z drugimi organizmi postale najbolj raznolika skupina rastlin na kopnem.
