Levičarskemu veteranu Jeremyju Corbynu raziskave napovedujejo prepričljivo zmago že v prvem krogu volitev novega vodje opozicijske laburistične stranke, ki bo znan 12. septembra, čeprav so se proti njemu zarotili vsi nekdanji vplivni strankini veljaki. Njegovo zmago primerjajo s strankinim samomorom. Celo z norostjo.
Zunaj Britanije je Corbyna, ki se že dolgo razglaša za socialista in aktivista proti revščini, do nedavnega poznalo malo ljudi, čeprav je že 32 let laburistični poslanec. Na Otoku so ga dobro poznali drugi »staromodni« (dejanski) levičarji, ki jih imajo številni Otočani za malce trčene, ker se nočejo sprijazniti s tem, da je kapitalizem menda zmagal, in z vse večjo neenakostjo v družbi. Poznali so ga tudi vsi tisti, ki jih nadpovprečno zanima parlament, v katerem je večni upornik z mnogimi razlogi. Upiral se je tudi novemu sredinskemu laburizmu Tonyja Blaira. Tudi z brado, s katero je petkrat osvojil naslov »parlamentarne brade leta«, naj bi izražal kljubovanje polikanemu novemu laburizmu. Najbolje pa ga poznajo prebivalci londonskega volilnega okrožja Islington North, ki ga vitki 66-letni Corbyn v parlamentu zastopa že od leta 1983. Ko je v začetku junija sporočil, da bo kandidiral za novega vodjo laburistov, ga nihče ni jemal resno. Za novega vodjo se potegujejo tudi trije sredinski kandidati – Blairove kopije. Po majski volilni polomiji naj bi v laburistični stranki prevladala ocena, da je Ed Miliband stranko povedel preveč v levo in da mora, če se želi vrniti na oblast, obnoviti Blairov sredinski novi laburizem. Večina članov laburistične stranke, med njimi posebno mladi, očitno mislijo precej drugače, saj raziskave Corbynu napovedujejo 53 odstotkov glasov in zmago v prvem krogu.
Najbolj pošten parlamentarec
Potem ko je Tony Blair, zmagovalec treh volitev, nedavno namignil, da laburisti, ki mislijo, da lahko zmagajo na volitvah z levičarskim programom, potrebujejo presaditev možganov, je včeraj Blairov nekdanji pribočnik Alastair Campbell javno pozval laburiste, naj izvolijo kogar koli, samo Corbyna ne, če želijo ostati resna stranka in še kdaj osvojiti oblast. Že drugi je, ki je Corbynovo izvolitev primerjal z norostjo. Vrsta bogatih laburističnih donatorjev grozi, da bo ukinila donacije, če bodo izvolili Corbyna. Drugi ga kritizirajo zaradi domnevno neprimernega glasu in slabega govorništva. Tretji, ker menda ni videti kot potencialni premier. A vse to ne zaleže med številnimi Britanci, ki polnijo dvorano za dvorano, v katerih govori tretjič poročeni (tako kot druga je tudi tretja žena Čilenka) vegetarijanec, ki ne pije alkohola. Obenem je najbolj pošten parlamentarec. Škandal s poslanskimi izdatki leta 2009 je pokazal, da je imel med vsemi 650 poslanci najnižje izdatke. Pred dnevi je dejal: »Ne porabim veliko denarja. Živim precej normalno življenje. Vozim se s kolesom in nimam avta.«
Veteran številnih kampanj
Zaradi Corbyna se je število članov laburistične stranke v zadnjih dveh mesecih povišalo za neverjetnih 140.000. Sivobradi Corbyn je veteran kampanj za odpravo revščine, rasizma in jedrskega orožja in v zadnjih nekaj letih kampanje proti varčevalni politiki vlade, ki kaznuje revne in nagrajuje bogate Britance. Sam pravi, da je s svojo kampanjo za vodjo laburistov v Britaniji ujel ljudsko nasprotovanje varčevalni politiki, značilno tudi za Španijo, Grčijo in ZDA. Zavzema se ne samo za zvišanje davka na zaslužek bogatih, ampak tudi za nov davek na premoženje bogatih. Nastopal je proti uvedbi univerzitetnih šolnin v Angliji, ki mnoge revnejše mlade odvračajo od študija, in pravi, da bi jih ukinil. Zavzema se tudi za ponovno nacionalizacijo železnic in elektrogospodarstva, katerih privatizacija je prinesla veliko bogastvo peščici ter neskončno nanizanko podražitev in visoke cene uporabnikom.
